Si vedel, da oktobra izginejo oglasi na Facebooku? Poglej, kako bo to vplivalo nate!

Od 10. oktobra 2025 naprej bodo Facebook, Instagram in WhatsApp – platforme v lasti podjetja Meta – uradno prekinili vse oblike političnega in volilnega oglaševanja v Evropski uniji. Razlog za to odločitev so nova pravila EU, ki so po mnenju Mete težko izvedljiva. Za evropske oblasti pa gre za pomemben korak v boju proti širjenju napačnih informacij in zaščiti demokracije. Postavlja se vprašanje, kdo ima prav in kakšne bodo dolgoročne posledice.

Nova pravila, obstoječi izzivi

V ozadju te odločitve je nova evropska uredba TTPA (Uredba o preglednosti in ciljanju političnega oglaševanja), ki je v veljavo stopila aprila 2024. Večina njenih določb bo v celoti začela veljati z oktobrom letos. Cilj uredbe je vzpostaviti jasna in enotna pravila delovanja, ko gre za politično oglaševanje v digitalnem prostoru. Vsak oglas bo moral natančno razkriti, kdo ga financira, na katere volitve se nanaša, koliko je stal in katere metode ciljanja uporabnikov so bile uporabljene.

Ta uredba je odziv na pretekle dogodke, kot je bila afera Cambridge Analytica. Takrat so bile osebne informacije več deset milijonov uporabnikov Facebooka zlorabljene za manipulativno politično oglaševanje, med drugim med ameriškimi volitvami 2016 in britanskim referendumom o Brexitu.

Meta pa meni, da nova pravila določajo preveč zahtev. V izjavi za javnost podjetje opozarja, da predpisi ustvarjajo “nevzdržno raven zapletenosti” in pomenijo preveliko pravno tveganje tako za oglaševalce kot za samo platformo. Njihova rešitev je preprosta – prenehati z objavo političnih oglasov.

Foto: Facebook Vir: Canva

Ali je to vzpostavitev vzorca?

Meta v tej situaciji ni edina. Google je že konec leta 2024 napovedal podoben korak; z oktobrom 2025 bo ravnal enako. Tudi oni pravijo, da so nova pravila prinesla “znatne operativne izzive”, kar razlagajo kot preveč administrativnih ovir, preveč pravnih nejasnosti in premalo zanesljivosti. Celo X (nekdanji Twitter), čeprav manj vpliven kot nekoč, razmišlja o podobnem pristopu.

Evropska komisija pri tem vztraja pri svojem stališču. Poudarja, da gre za nujne spremembe, ki bodo zaščitile evropske volilne procese pred tujim vplivom in širjenjem napačnih informacij. Poleg TTPA je EU vpeljala še Zakon o digitalnih storitvah (DSA), ki spletnim platformam nalaga obveznost obravnavanja nezakonitih in zavajajočih vsebin. Meta je že predmet preiskave Evropske komisije, saj je bil aprila 2024 proti Facebooku in Instagramu sprožena uradna preiskava zaradi domnevnega neukrepanja glede lažnih informacij in neoznačenih političnih vsebin. Ta preiskava še poteka.

Kaj to pomeni za volitve?

Na prvi pogled se morda zdi, da bo s tem na spletu manj političnih vsebin. A resnica je precej bolj zapletena. Digitalno oglaševanje je v zadnjem desetletju postalo ključni del volilnih kampanj. Stranke in kandidati so z njegovo pomočjo natančno usmerjali volivce – po starosti, lokaciji, interesih in celo po tem, kaj so si nazadnje ogledali na spletu.

Brez možnosti oglaševanja na platformah, kot sta Facebook ali Instagram, se bo morala politična komunikacija preseliti drugam. A kam? Na tradicionalne medije? Na javna zborovanja? Ali pa bodo stranke skušale najti nadomestne poti, na primer s t. i. “neodvisnimi” vplivneži, ki bodo širili politična sporočila neformalno? Pojavlja se tudi bojazen, da bo prepoved formalnega oglaševanja le spodbudila še bolj prikrite metode vplivanja – od lažnih profilov do kampanj z napačnimi informacijami, ki jih je še težje nadzorovati. Kot pravi eden izmed digitalnih strategov za volilne kampanje, ki želi ostati anonimen: “Če so uradne poti zaprte, ljudje poiščejo druge možnosti.”

Foto: Facebook Vir: Canva

Vprašanje digitalnega nadzora

Kdo pravzaprav nadzoruje digitalni prostor? So to vlade, ki z zakonodajo skušajo postaviti meje? Ali pa tehnološki ponudniki, ki imajo v rokah infrastrukturo, algoritme in dostop do milijard uporabnikov?

Evropska unija s svojimi novimi zakoni jasno sporoča: dovolj je bilo neurejenega stanja na internetu. A podjetja, ki s temi zakoni niso povsem zadovoljna, imajo svojo moč z možnostjo prekinitve storitev. Čeprav se odločitev Mete zdi skrajna, je tudi izraz realnosti: regulacija digitalnega prostora ni več stvar prihodnosti, temveč vsakdanjega boja za ravnotežje med pravico do izražanja, preglednostjo in zaščito demokracije.

Kdo bo izgubil največ?

Paradoksalno bodo največ izgubile prav manjše stranke in kandidati. Veliki politični akterji si še vedno lahko privoščijo oglaševanje v klasičnih medijih, organizacijo dogodkov ali sodelovanja z vplivneži. Manjši pa so pogosto ravno prek digitalnega oglaševanja dosegli ciljno občinstvo s sorazmerno nizkimi stroški. Evropski volivci pa bodo morda prikrajšani za pomembne informacije. Brez oglasov, ki bi jih opozarjali na volitve, programe in kandidate, bo volilna kampanja tišja, manj opazna. V času, ko volilna udeležba v mnogih državah že tako pada, to ni dobra novica.

Napisal: K. J.

Vir: rtvslo.si

The post Si vedel, da oktobra izginejo oglasi na Facebooku? Poglej, kako bo to vplivalo nate! first appeared on NaDlani.si.