Sergio López Ruiz: Provokacije proti Natu se ne bi dogajale, če bi Rusiji na fronti dobro kazalo

Piše: Alvaro Penas

Sergio López Ruiz vodi enega najbolj priljubljenih in zanimivih kanalov v španščini, posvečenih geopolitičnim analizam in vojaškim temam. Pogovarjala sva se o najnovejšem dogajanju v vojni v Ukrajini in o grožnji, ki jo predstavlja vojskovanje z droni.

Vaš kanal je namenjen mednarodnim konfliktom, a ste se osredotočili na Ukrajino. Zakaj?

Vedno so me zanimale različne vojaške teme in konflikti, od konca leta 2023 pa sem se odločil, da se bom posvetil predvsem Ukrajini. Zakaj? Ker je ta vojna prinesla temeljno spremembo in mora NATO nujno osvojiti vse vojaške lekcije, ki nam jih daje ruska invazija na Ukrajino. Pred nekaj dnevi smo izvedeli za aretacijo več posameznikov, ki so domnevno načrtovali napad na Natovo oporišče s poltovornjaki, naloženimi z razstrelivom. Predstavljajmo si, da bi namesto tega uporabili kombije z opremo za nadzor in usmerjanje dronov – podobno kot je Ukrajina napadla ruske strateške bombnike; prepričan sem, da bi jim uspelo poškodovati ali uničiti več ameriških bombnikov.

Resnica je, da nismo pripravljeni na vrsto vojne, kakršna trenutno poteka v Ukrajini; na vojno z droni, kjer na frontni črti obstaja ogromno sivo območje. Govorimo o tem, da že povsem preprosti droni nadzorujejo območje v radiju 20–25 kilometrov – to je naravnost osupljivo.

Obstajajo poročila, da so to oporišče novembra 2024 nadzorovali z droni. Ta tehnologija, ki temelji na zelo poceni sredstvih, lahko ogrozi varnost države.

Da, v napadu v Leipzigu, ki ga pripisujejo ruski obveščevalni službi, sta bila uporabljena le dva ali trije droni: eden je bil nastavljen tako, da bi trčil v ukrajinsko letalo Antonov, drugi pa je bil tik pred trkom z drugim komercialnim letalom, ki se je pripravljalo na pristanek. Že z nekaj droni lahko povzročite popoln kaos na ključni infrastrukturi, kot je civilno letališče v državi članici Nata.

Menite, da je javnost ustrezno seznanjena z resnostjo te grožnje?

Ne, saj ni dovolj jasno predstavljeno, da gre za povsem novo situacijo. Ko ljudem povedo, da so baltske države ogrožene s strani Rusije, še vedno pomislijo na konvencionalno vojno, kakršna je bila invazija na Ukrajino leta 2022 in ne verjamejo, da bi se kaj takega lahko zgodilo. Danes za povzročitev kaosa v kateri koli zahodni državi zadostujejo že droni in nekaj drugih sredstev – in to je nekaj, česar je Rusija sposobna. Iz dogajanja, ki mu smo vsakodnevno priča v Ukrajini, se moramo nekaj naučiti.

To napačno razumevanje zdaj izkoriščajo vsi tisti, ki ponavljajo rusko propagando in sprašujejo, kako je Rusija sploh lahko grožnja, če je »obtičala« v Ukrajini.

V zadnjih tednih se je znova pojavilo sporočilo, da »bodo naše otroke poslali umret v Ukrajino«; to je isto sporočilo, kot se je pojavljalo ob razpravah o napotitvi zahodnih vojakov v primeru mirovnega sporazuma, čeprav bi bili ti vojaki nameščeni daleč od frontne črte. Propaganda izkorišča pomanjkanje znanja ljudi za njihovo manipulacijo, vendar Rusija ne želi ne jedrske vojne – saj v njej nihče ne bi zmagal – ne konvencionalne vojne z Natom, saj bi jo izgubila. Putin želi prekiniti pomoč Ukrajini in razdeliti Nato, zato izvaja najrazličnejše provokacije, da bi lahko glede na naš odziv prilagodil svojo prihodnjo strategijo. To smo videli pri Poljski in baltskih državah: najprej kršitev zračnega prostora z letalom MiG-31, nato sta bili dve, zatem je strmoglavil dron, nato je v zračni prostor vdrlo dvajset dronov in nazadnje je na Poljsko padla raketa. Preverjajo naš odziv, vendar to ne pomeni, da bo prišlo do invazije na Litvo ali Estonijo.

Katera evropska politika je po vašem mnenju najustreznejša oziroma najbolj dosledna v luči ruske grožnje?

Stališče, ki ga zavzemajo baltske države, Finska in – na splošno, z izjemo nekaterih sektorjev – Poljska. Nekatere zato, ker so izkusile komunizem, druge pa zato, ker so ruske sosede; države, ki mejijo na Rusijo, vedo, da diktatorju, kot je Putin, ni mogoče zaupati in da njegova beseda ni vredna nič. Prav tako vedo, da je preventiva boljša od kurative, zato vlagajo v obrambo in se pripravljajo na najslabši možni scenarij.

Trenutno smo priča sadovom operacije »Vivaldi«, ki predstavlja velik uspeh za ukrajinsko vojsko; pred nekaj dnevi smo videli 250 zajetih ruskih vojakov. Kljub temu narativa na Zahodu ostaja zelo negativna, pozornost pa je še naprej namenjena tistim, ki že od leta 2022 trdijo, da je Ukrajina poražena. Ali Ukrajina svojih zmag ne zna učinkovito predstaviti javnosti ali pa so dezinformacije preprosto preveč razširjene?

Dezinformacije so – kot vemo v Španiji – zelo razširjene, vendar se Ukrajinci v tem primeru pri tej protiofenzivi odlično znajdejo. Objavljajo zelo malo informacij, saj operacija še poteka; to počnejo, da bi zagotovili varnost ukrajinskih vojakov in Rusom posredovali čim manj podatkov. V preteklosti so napovedi večjih operacij privedle do tega, da je Rusija mobilizirala velike sile rezervistov. Le redki ruski kanali so poročali o tej protiofenzivi ali dogajanju na tem delu fronte; o tem so začeli razpravljati šele pred tremi tedni. Številni ruski propagandisti so celo obtožili uradne kanale Kremlja, kot je Rybar, da prikrivajo dejansko stanje na fronti.

Ko se je Putin sestal s Kushnerjem in Witkoffom, jima je – tako kot leto prej – dejal, da je Donbas tik pred padcem. Ali Putin, tako kot preostalo rusko prebivalstvo, ne pozna dejanskega stanja na fronti?

Prepričan sem, da Putin ni sproti obveščen o dogajanju na fronti in da je velik del informacij, ki jih prejema, zgolj propaganda. Obstaja veliko primerov, na primer, ko je napovedal osvoboditev Kupjanska, pet dni pozneje pa se je tam pojavil Zelenski, ali nedavni primer, ko je trdil, da so zavzeli Svjatohirsk, poveljnik 3. korpusa Azov, Andrij Bilecki, pa se je posnel v središču mesta, kjer se je posmehoval Rusom. Dejstvo je, da je Svjatohirsk zdaj približno 25 kilometrov oddaljen od frontne črte. Zato se zdi, kot da Vladimir Putin živi v vzporedni resničnosti in da ga njegovi generali ne obveščajo o tem, kaj se dejansko dogaja. Boj za Donbas traja že od leta 2022, zdaj pa Putin napoveduje, da ga bo zavzel do sredine prihodnjega leta. Menim, da se ne bo ustavil, dokler ga ne osvoji, saj mora svojemu ljudstvu prodati zmago, za to pa potrebuje novo mobilizacijo.

Poleg mobilizacije mora Putin prekiniti zahodno pomoč Ukrajini, kar bi pojasnilo njegovo kampanjo provokacij.

Do provokacij proti Natu ne bi prihajalo, če bi Rusiji na fronti dobro kazalo; te so jasen znak, da vojna ne poteka tako, kot bi nas rada prepričala ruska propaganda. Ne verjamem, da bi Rusija lahko napredovala onkraj Donbasa, prav tako pa ne vidim možnosti, da bi Ukrajina dosegla Mariupolj. Za obe strani gre za strahovito vojno izčrpavanja, v kateri se Rusija zateka k uporabi »topovske hrane«, Ukrajina pa išče inovativne rešitve, da bi nadomestila številčno premoč nasprotnika. Nekatere enote 3. armadnega korpusa na primer uporabljajo brezpilotna kopenska vozila za 80 odstotkov logističnih operacij in za 90 odstotkov evakuacij ranjencev, kar je izjemen dosežek.

Druga dva velika izziva, s katerima se sooča Ukrajina, sta pomanjkanje prestreznih raket zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in povečana ruska proizvodnja brezpilotnih letalnikov. Ukrajina mora napasti proizvodni center v Alabugi, kjer izdelajo 80 odstotkov ruskih brezpilotnih letalnikov, in prepričan sem, da si prizadevajo prav za to.

Pogosto spremljate ameriško politiko. Kako gledate na stališče Trumpove administracije do Rusije?

Ameriški kongres je že večkrat dokazal, da podpira Ukrajino in da je ta podpora dvostrankarska. Ne verjamem, da je Donald Trump ruski sodelavec, kot nekateri trdijo, je pa kot razvajen otrok, ki vsak dan spremeni mnenje. Konec koncev verjamem, da se Trump zaveda, da je Rusija sovražnik, saj je jasno, da Putin pomaga Iranu ter je pomagal Maduru in drugim sovražnikom Združenih držav. Preiskava televizije CNN je razkrila, da je kar 14 ruskih satelitov preletelo letalsko oporišče Prince Sultan v Savdski Arabiji 48 ur pred iranskim napadom, v katerem je bilo uničeno ameriško letalo E-3, poškodovanih pa je bilo deset vojakov, od katerih dva huje. Rusija – pa tudi Kitajska – pomaga Iranu.

Kar zadeva Evropo, so ameriške enote prisotne v baltskih državah in na Poljskem, zato sem prepričan, da bi te enote v primeru konflikta priskočile na pomoč svojim evropskim zaveznicam. Vendar pa je pri Trumpu in njegovih posebnih odposlancih glede mirovnih pogajanj glavna težava v tem, da verjamejo, da je vprašanje mogoče rešiti s poslovnim in gospodarskim pristopom. Pristop »zmaga za obe strani« (t. i. win-win), kot ga je v Kijevu poimenoval Kushner, pri pogajanjih s Putinom ne deluje, saj njegov način razmišljanja ni zahodnjaški; to pa je po mojem mnenju največja napaka Trumpove administracije.

Vir: https://www.lavocedelpatriota.it/en/the-provocations-against-nato-would-not-be-taking-place-if-russia-were-doing-well-on-the-front-line-an-interview-with-sergio-lopez-ruiz/

The post Sergio López Ruiz: Provokacije proti Natu se ne bi dogajale, če bi Rusiji na fronti dobro kazalo appeared first on Kulturni marksizem.