Župan dr. Gregor Kovačič in park Snežnik: Od predvolilnih pravljic o sodelovanju do arogance in utišanja kritičnih glasov

Župan Občine Ilirska Bistrica, dr. Gregor Kovačič, je ob najavi svoje ponovne kandidature samozavestno in zveneče nagovoril javnost: “Spoštovane občanke in občani, v treh letih in pol smo v občini zgradili odlične odnose, vzpostavili normalno komunikacijo, ter celotni skupnosti dali ustvarjalen zagon”.

Toda kako te “odlične odnose” in “normalno komunikacijo” občina uresničuje v praksi, morda najbolje dokazuje saga o ustanavljanju Regijskega parka Snežnik. Realnost je namreč diametralno nasprotna županskim predvolilnim floskulam: namesto dialoga smo priča ignoranci, sprenevedanju, izkoriščanju birokratskih pasti za rušenje referendumske pobude in absurdnemu izmikanju jasnim odgovorom na konkretna vprašanja javnosti in lastnikov zemljišč.

Pristen odsev te “normalne komunikacije” je izpoved  nezadovoljne občanke ( naslov hranimo v uredništvu), predstavnice nezadovoljnih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki jo objavljamo v celoti:

“Kot občanka sem globoko razočarana nad aroganco in neodzivnostjo župana dr. Gregorja Kovačiča. Čeprav je njegov predvolilni program ponosno obljubljal »dostopnega župana« in »prijazno občinsko upravo«, je realnost povsem drugačna. Na srečanje z njim smo občani čakali več kot dve leti, njegove obljube o zglednem sodelovanju z javnostjo pa so se v praksi izkazale za prazne floskule.

»Pred volitvami smo poslušali o ‘novi politiki’, o preseganju starih vzorcev in o občini, ki bo prisluhnila slehernemu občanu. Danes, ko občani dejansko želimo sodelovati pri ključni temi, pa naletimo na zaprta vrata, ignoranco in pravniški hlad. Je to tisto obljubljeno ‘sodelovanje’?«

Ko smo županu predložili 135 podpisov s pobudo za izločitev določenih zemljišč iz Regijskega parka Snežnik, nas ni uslišal. Pri vložitvi podpisov ne gre za nasprotovanju varovanja narave, temveč za zaščito pravic domačinov, ki na zemljiščih živijo, kmetujejo in gospodarijo. Ne gre za kaprico, ampak za utemeljen strah pred novimi omejitvami in birokratskimi ovirami na lastni zemlji. Ker nismo bili uslišani smo bili prisiljeni uporabiti skrajno demokratično sredstvo in zbrati uradne podpise za razpis referenduma. Župan je našo vlogo na koncu gladko zavrnil s trditvijo, da kar 99 zbranih podpisov ni veljavnih, čeprav so jih prispevali občani, ki vse svoje življenje živijo v občini Ilirska Bistrica. Če so odločitve o parku res tako dobre za nas, zakaj nam ne pustijo glasovati?

Res je, da nam je župan vmes – strogo po črki zakona – poslal uradni osemdnevni poziv za odpravo pomanjkljivosti. A to ni bil korak k dialogu, temveč zgolj hladen birokratski manever. Župan, ki naj bi »poslušal občane«, nam namreč ni transparentno pojasnil, pri katerih konkretnih podpisih so nastale tehnične napake, da bi jih lahko v tem izjemno kratkem roku ciljno odpravili. Namesto da bi nam korektno pomagal pri uresničevanju naše demokratične pravice, je raje izkoristil birokratske ovire, počakal na iztek roka in postopek preprosto ustavil. To ni bila ponujena možnost za popravek, to je bila premišljena administrativna past, namenjena utišanju kritičnih glasov.

Če župan resnično verjame, da je park nastal v sodelovanju z domačini in da uživa večinsko podporo javnosti, se upravičeno sprašujem: zakaj se tako obupano boji referenduma? Zakaj občanom ne omogoči, da sami neposredno odločijo o prostoru, v katerem živijo in delajo?

Naj o naši prihodnosti ne odločajo samovoljni birokratski manevri in prazne predvolilne besede. Naj odločijo občani.”

Župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič (foto: Facebook)

Vrhunec sprenevedanja: Odgovorov ne komentiramo, a pojdite si jih prebrat na splet!

Ko je bila občina soočena z devetimi vsebinsko natančnimi novinarskimi vprašanji glede parka, se je zatekla k strategiji popolnega sprenevedanja. Njen uradni odgovor se glasi, da je postopek v zvezi z referendumom pred Upravnim sodiščem in da “do pravnomočne odločitve pristojnih organov zadev in posameznih vprašanj v zvezi z njimi ne bomo komentirali”. A že v naslednjem stavku občina zapiše absurdno navodilo: “Vse informacije in dokumentacija za odgovore na vprašanja od 2. Naredi 9. točke v zvezi z Regijskim parkom Snežnik so javno dostopne na spletni strani Občine Ilirska Bistrica…”.

Takšno ravnanje je višek cinizma. Občina po eni strani trdi, da vprašanj ne sme ali ne more komentirati zaradi sodnega postopka, po drugi strani pa trdi, da odgovori že obstajajo in javnost arogantno pošilja brskat po spletnih zavihkih. Če odgovori na spletu po njihovem mnenju res obstajajo in so javni, zakaj jih preprosto niso navedli in na vprašanja neposredno odgovorili? Odgovor je preprost: ker konkretnih in strokovno utemeljenih odgovorov v njihovi dokumentaciji sploh ni.

Poglejmo si podrobneje ključna vprašanja, na katera občina ni znala, zmogla ali hotela odgovoriti, temveč nas je napotila v spletni labirint dokumentov:

1. Ekološka celovitost in preteklo ravnanje Vprašanje: “Na izrecne zahteve lastnikov za izločitev parcel ste odgovorili s poenotenim pojasnilom, da so ta zemljišča ključna za “ekološko povezanost in celovitost”. Glede na to, da hkrati priznavate, da dosedanje kmetovanje in gozdarjenje teh istih lastnikov narave ni ogrožalo, kako natančno bi izločitev teh parcel – ki bi se še naprej obdelovale na enak način – dejansko razbila ekološko celovitost in ogrozila naravo?” Kaj ponuja občina: Neodgovorjeno. V spletnih gradivih občina zgolj ponavlja fraze o “povezanosti habitatov”, ne obstaja pa noben konkreten prikaz ali dokaz, kako bi izločitev posamezne parcele ob nespremenjeni in zakoniti rabi sploh vplivala na varstvo narave.
2. Kakšna je dejanska naravovarstvena dodana vrednost? Vprašanje: “Zavrnitev zahtev lastnikov utemeljujete z argumentom, da vključitev v park “ne omejuje ali prepoveduje obstoječe zakonite rabe zemljišč”. Če se za lastnike po vaših zagotovilih dejansko nič ne spremeni in bodo lahko kmetovali in sekali enako kot doslej, kakšna je potem sploh naravovarstvena dodana vrednost tega, da so te parcele prisilno vključene v park proti njihovi izrecni volji?” Kaj ponuja občina: Ni odgovora. Občina se sklicuje le na upravljavsko dodano vrednost (pridobivanje sredstev, nadzor), ne pojasni pa nujnosti prisilne vključitve specifičnih spornih parcel.
3. Manjkajoče individualne strokovne presoje Vprašanje: “Ali je Občina oziroma Zavod RS za varstvo narave za vsako sporno parcelo izdelal individualno strokovno presojo, zakaj je njena vključitev nujna? Če da, navedite avtorja, datum in uporabljena merila ter predložite presoje.” Kaj ponuja občina: Na spletu takšnih individualnih presoj ni mogoče najti. Preverjanje naravovarstvenega statusa znotraj Nature 2000 ni individualna presoja nujnosti vključitve, občina pa ni predložila nobenega dokumenta z imenom avtorja ali specifičnimi merili za vsako parcelo.
4. Kje je presoja sorazmernosti in zakaj ne fazni pristop? Vprašanje: “Kdo je pred sprejetjem odloka opravil presojo sorazmernosti posega v lastninsko pravico, pravne varnosti in gospodarske pobude ter kje je ta presoja javno dostopna? Zakaj Občina ni izbrala predlagane fazne rešitve, po kateri bi park najprej obsegal državna in občinska zemljišča, zasebna pa bi se vključevala po dodatni presoji oziroma soglasju lastnikov?” Kaj ponuja občina: Splošna obrazložitev, ki le navaja “načelo sorazmernosti”, ne odgovori na to, kdo je presojo dejansko opravil in zakaj so gladko zavrnili razumen predlog o faznem vključevanju zasebnih parcel.
5. Kakšen konkreten učinek bo sploh dosežen? Vprašanje: “Katere konkretne škodljive prakse prav teh zasebnih lastnikov naj bi odlok preprečil in kakšen dodaten, merljiv naravovarstveni učinek zahteva vključitev njihovih aktivnih kmetijskih in gozdnih parcel?” Kaj ponuja občina: V gradivih ni seznama škodljivih praks niti opisanih konkretnih pritiskov in merljivih učinkov, ki bi upravičevali vključitev.
6. Manipuliranje s “podporo” lokalne skupnosti Vprašanje: “Na podlagi katerih merljivih podatkov Občina trdi, da je park rezultat skupnega prizadevanja lokalne skupnosti? Koliko pisnih pripomb je bilo za ustanovitev parka, koliko proti njej in koliko jih je zahtevalo spremembo meje?” Kaj ponuja občina: Občina se hvali z 245 udeleženci na posvetih, a gola prisotnost ljudi na predstavitvah ni enaka podpori. Reprezentativne meritve podpore in natančnega števila pripomb “za” in “proti” občina na spletu ne ponuja, ker takšni zbirni podatki očitno niso v njenem interesu.
7. Molk o financah, zaposlovanju in vračilu sredstev Vprašanje: “Ali dejstvo, da odlok še ni objavljen (oziroma morebitni pravni spor), vpliva na zaposlovanje, sklepanje pogodb, črpanje sredstev ali obveznost njihovega vračila? Katere nepovratne aktivnosti bo Občina do pravnomočne uveljavitve oziroma odločitve izvedla in katere bo začasno zadržala?” Kaj ponuja občina: Popolnoma nič. Kljub neskladjem v objavljenih proračunskih številkah in napovedih občina ni ponudila seznama aktivnosti, ki jih zadržuje, niti pojasnila, kako pravni status vpliva na evropska sredstva.
8. Popolna odsotnost plana B (Načrt za primer razveljavitve) Vprašanje: »Kdo bo kril stroške že zaposlenih in pogodb, če sodišče ali referendum projekt ustavi, ostaja skrito pred občani in davkoplačevalci.« Kaj ponuja občina: Tudi na to vprašanje občina molči. Dejstvo namreč je, da v kolikor imajo ti delavci sklenjene z občino pogodbe za nedoločen čas, bodo tudi za nedoločen čas ostali neupravičeno breme občinskega proračuna, čeprav po morebitnem propadu projekta sploh ne bodo imeli nobene konkretne zadolžitve. Po domače povedano: gledali bodo v zrak na račun davkoplačevalcev.

Skrita past: Predkupna pravica občine in spremenjeni pogoji prodaje

Da so floskule o tem, kako ustanovitev parka lastnikom zemljišč ne prinaša nobenih novih bremen, le pesek v oči, dokazuje tudi vprašanje prostega razpolaganja z nepremičninami. To je izrecno navedeno v občinskih »Strokovnih stališčih do pripomb«, na strani 45 od 161. Enako pojasnilo je tudi na strani 37, v točki h) Glede omejitev pravnega prometa z nepremičninami.

Na strani 45 občina pojasnjuje, da bo z uveljavitvijo Odloka o Regijskem parku Snežnik pridobila zakonito predkupno pravico na območju parka, v obsegu in pod pogoji Zakona o ohranjanju narave. Pravna podlaga je šesti odstavek 84. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON): lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanih območjih, za katera je sprejela akt o zavarovanju. Tudi ministrstvo potrjuje predkupno pravico občine pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območjih, ki jih je zavarovala občina.

Pri tem je pomembna razlika med obstojem pravice in njenim uveljavljanjem: občina pravico pridobi na podlagi zakona, vendar ji ni treba kupiti vsakega zemljišča, ki se prodaja. Lahko je ne uveljavi, prodaja pa nato poteka po predpisanem postopku. To pomeni, da zagotovilo o nespremenjenem kmetovanju in gozdarjenju ne pomeni tudi nespremenjenih pogojev prodaje zemljišč.

Dokler se bo lokalna oblast skrivala za praznimi frazami o »odličnih odnosih« in branje preusmerjala na obsežne spletne dokumente, bo Regijski park Snežnik ostal zgolj in samo simbol občinske samovolje in ignoriranja prebivalstva.

V kakšnem stanju je trenutno Regijski park Snežnik?

Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je Odlok o Regijskem parku Snežnik sprejel 18. junija 2026. Vendar pa zaradi pritožbe občanov in sproženega upravnega spora pred Upravnim sodiščem odlok trenutno ne velja. Da bi odlok stopil v veljavo, mora biti uradno objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Do te objave pa ne more priti, dokler sodišče ne odloči o zadevi ali dokler se morebitni postopki v zvezi z zahtevo za referendum pravnomočno ne zaključijo. Dokler odlok ni objavljen, Regijski park Snežnik v pravnem smislu ne obstaja in predvidena pravila ter omejitve (vključno s predkupno pravico občine) ne veljajo.

C. R.