Šef NLB-ja Brodnjak okrcal javne uslužbence, ljudje pa nazaj: je pozabil, kdo je dokapitaliziral NLB?

Ob tem so se pojavili številni odzivi in komentarji – eni so njegovo tezo pozdravili in jo odobravali, drugi pa so spomnili na težave, ki jih je imel NLB v preteklosti.

LJUBLJANA – „V Sloveniji je v zadnjih 15 letih 25 tisoč več javnih uslužbencev. Oni trdijo, da so davkoplačevalci. Ampak kako javna blagajna funkcionira? Oni vzamejo iz javne blagajne, plačajo davke in prispevke, zadržijo neto. Kdo pa plača v to javno blagajno? Oni v javno blagajno ne plačajo nič,“ je Blaž Brodnjak, šef uprave banke NLB, na glas povedal v pogovoru na gostovanju v podkastu Aideja. Brodnjak je ob tem izpostavil, da javni uslužbenci – ker so plačani iz javnih sredstev – zgolj vračajo denar v sistem, iz katerega so ga prejeli, ne pa da bi ga ustvarjali.

Mešani odzivi

Ob tem so se pojavili številni odzivi in komentarji – eni so njegovo tezo pozdravili in jo odobravali, drugi pa so spomnili na težave, ki jih je imel NLB v preteklosti.  »Kdo je desetletja vzdrževal NLB? Kdo je saniral bančne luknje? Tudi z denarjem teh istih učiteljev, policistov, zdravnikov,« se je vprašal eden od komentatorjev.

Kdo so javni uslužbenci?

Javni uslužbenci so zaposleni, ki delajo v organih državne uprave, lokalne samouprave, javnih agencijah, zavodih in drugih javnih institucijah, katerih delovanje se financira iz javnih sredstev. Njihova glavna naloga je opravljanje nalog v javnem interesu, torej za dobrobit družbe kot celote.

Med javne uslužbence uvrščamo zelo raznolik nabor poklicev in delovnih mest. Sem spadajo uradniki na ministrstvih, občinski uradi, sodniki, tožilci, policisti, cariniki, gasilci, zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah (npr. zdravniki, medicinske sestre), učitelji in profesorji v javnih šolah in univerzah, socialni delavci ter mnogi drugi.

V Sloveniji so pogoji za zaposlitev, pravice in dolžnosti javnih uslužbencev urejeni z Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU). Ta določa tudi delitev javnih uslužbencev na uradnike, ki opravljajo upravne naloge (npr. priprava predpisov, vodenje postopkov), in strokovno-tehnične delavce, ki opravljajo podporne in tehnične naloge (npr. računovodstvo, informatika, vzdrževanje).

Javni uslužbenci imajo poseben status, ki jim zagotavlja določeno stopnjo stabilnosti zaposlitve, pa tudi posebne obveznosti, kot so politična nevtralnost, spoštovanje etičnih standardov in ravnanje v javnem interesu. So ključni za nemoteno delovanje države, saj skrbijo za izvajanje zakonov, zagotavljanje javnih storitev ter delovanje institucij, ki tvorijo hrbtenico vsake moderne družbe.

Čeprav se delo javnih uslužbencev včasih v javnosti obravnava kritično, pogosto zaradi očitkov o neučinkovitosti ali birokraciji, pa njihova vloga ostaja nepogrešljiva. Brez njihovega dela bi bile mnoge osnovne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje, varnost in socialna zaščita, resno ogrožene.

Kako smo reševali NLB?

Slovenci smo banko NLB, eno največjih finančnih ustanov v državi, dokapitalizirali večkrat, vendar je najodmevnejša in finančno najzahtevnejša dokapitalizacija potekala leta 2013, v času bančne krize, ki je močno pretresla slovenski bančni sistem. Vzrok za takšno ukrepanje je bil predvsem v velikem številu slabih posojil, ki so ogrožala stabilnost banke in celotnega finančnega sistema.

Leta 2013 je Slovenija, kot odziv na zahteve Evropske komisije in Evropske centralne banke, izvedla tako imenovani stresni test bank. Rezultati so pokazali, da banke, vključno z NLB, potrebujejo dodatni kapital za pokritje izgub iz preteklih let. Vlada Republike Slovenije je tako sprejela odločitev o dokapitalizaciji NLB, kar je pomenilo neposredno finančno injekcijo države v banko. Takrat smo davkoplačevalci v dokapitalizacijo NLB vložili okoli 1,5 milijarde evrov. Denar je bil zagotovljen iz državnega proračuna, kar je imelo neposredne posledice za javne finance in fiskalno politiko Slovenije.

Da bi razbremenili banko slabih terjatev, je bila ustanovljena tudi slaba banka, uradno imenovana Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). NLB je nanjo prenesla za več milijard evrov slabih posojil, kar je omogočilo čiščenje bilanc in pripravo banke na ponovno poslovno rast. S tem korakom se je izboljšala kapitalska ustreznost banke, kar je bil eden ključnih pogojev Evropske komisije za nadaljnjo podporo in ohranitev stabilnosti bančnega sistema.

Dokapitalizacija pa ni bila le finančni ukrep, temveč tudi politična in družbena odločitev. Mnogi so jo sprejemali z nejevoljo, saj je pomenila reševanje bank z javnim denarjem, medtem ko so bile istočasno sprejete varčevalne politike in rezi v socialne transferje. Vendar pa je država s tem ukrepom preprečila propad bančnega sistema in zagotovila nadaljnje delovanje NLB kot osrednje finančne institucije v državi.

Kasneje je Slovenija v okviru zavez Evropski komisiji začela tudi proces privatizacije NLB, kar je deloma povrnilo vložena sredstva. Kljub temu pa ostaja dokapitalizacija iz leta 2013 simbol časa, ko smo morali vsi državljani solidarno reševati eno največjih gospodarskih težav v sodobni zgodovini Slovenije.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Aideja

The post Šef NLB-ja Brodnjak okrcal javne uslužbence, ljudje pa nazaj: je pozabil, kdo je dokapitaliziral NLB? first appeared on NaDlani.si.