.png)
3 hours ago
8
ARTICLE AD
Odrasli, ki so odraščali brez čustveno odzivnih staršev, pogosto nosijo posledice, ki jih dolgo ne znajo povezati s svojim otroštvom. Morda se ni zgodilo nič dramatičnega – ni bilo očitnega zanemarjanja ali zlorabe – pa vendar je manjkalo tisto najpomembnejše: občutek, da so slišani, razumljeni in varni. Tovrstna čustvena praznina ne izgine sama od sebe, temveč se pogosto pokaže v vedenjih in občutkih, ki nas spremljajo še dolgo v odraslost.
Če vam je težko prositi za pomoč ali jo sprejeti, je to lahko posledica tega, da ste se v otroštvu naučili, da na podporo ni mogoče računati. Namesto da bi jo iskali, se raje borite sami, tudi ko vam je hudo.
Podobno se lahko kaže tudi v notranjem kritiku – postavljate si visoke standarde, a ste obenem do sebe najstrožji sodnik. Napake ne odpuščate z razumevanjem, ampak s samoobtoževanjem, ker ste se morda že zgodaj naučili, da vas bodo imeli radi le, če boste »dovolj dobri«.
English (US)