Se še spomnite jugoslovanskega Monopolija? Bled in Bohinj sta bila najdražja

Modra škatla, rumena igralna plošča, barvni bankovci in ure kupovanja zemljišč, gradnje hiš ter hotelov. Jugoslovanski Monopoli je bil ena najbolj prepoznavnih družabnih iger osemdesetih let. Namesto tujih ulic so igralci kupovali znane kraje nekdanje Jugoslavije. Med najdražjimi sta bila slovenska Bled in Bohinj, najcenejši pa sta bili smučišči Jahorina in Bjelašnica.

Igra, ki je na jugoslovanski trg prišla leta 1986, je danes zanimiv spomin na državo, ki je ni več. Na njeni plošči so bili med drugim Krvavec, Popova Šapka, Kopaonik, Ohridsko jezero, Plitviška jezera in številni jadranski otoki.

Najdražji sta bili slovenski jezeri

Na igralni plošči je bilo 24 destinacij iz različnih delov Jugoslavije. Njihove vrednosti so bile določene v igralnem denarju, pri čemer so bile razlike precejšnje.

Največ je bilo treba odšteti za Blejsko jezero, ki je stalo 8.000 igralnih denarnih enot. Takoj za njim je bilo Bohinjsko jezero s 7.000 enotami.

Za primerjavo je bilo Ohridsko jezero vredno 4.800 enot, Plitviška jezera pa 4.400 enot.

Povsem na drugem koncu lestvice sta bili bosanskohercegovski smučišči Jahorina in Bjelašnica. Vsako je bilo vredno samo 1.200 enot, čeprav sta le dve leti pred izidom igre gostili tekmovanja na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984.

Popova Šapka v današnji Severni Makedoniji in srbski Kopaonik sta bila vredna po 2.000 enot. Med smučarskimi kraji je svoje mesto dobil tudi slovenski Krvavec.

Takšna razporeditev ni predstavljala dejanskih cen nepremičnin ali turistične vrednosti posameznih krajev. Šlo je za pravila družabne igre, pri kateri so dražja polja omogočala tudi višje prihodke od najemnin.

Jugoslovanski Monopoly, Foto: arhiv

Slovenci smo imeli tri destinacije, Hrvaška kar deset

Zanimiva je bila tudi geografska razporeditev.

Največ destinacij je pripadlo današnji Hrvaški, skupaj deset. Med njimi so bili otoki Brač, Hvar, Korčula, Rab, Pag in Krk, Plitviška jezera ter Severni, Srednji in Južni Jadran.

Srbija je imela štiri polja, Slovenija in Makedonija po tri, Bosna in Hercegovina pa dve.

Slovenske barve so zastopali Bled, Bohinj in Krvavec. Ljubljane kot samostojne nepremičnine ni bilo, je pa bilo med posebnimi polji tudi ljubljansko letališče.

Igralci so tako med eno partijo potovali od slovenskih gora do makedonskih jezer in jadranskih otokov, ne da bi zapustili domačo mizo.

Jugoslovanski Monopoli je nastal v Ljubljani

Domačo različico priljubljene igre je leta 1986 izdelalo ljubljansko podjetje Hribar Jože, pozneje znano kot Kocka.

Čeprav je igra temeljila na kupovanju zasebne lastnine, zbiranju najemnin in kopičenju bogastva, je postala priljubljena tudi v socialistični Jugoslaviji.

Obstajajo zgodbe, da naj bi bil Monopoli nekoč v Jugoslaviji prepovedan, vendar za uradno prepoved ni zanesljivih dokazov.

Marsikatera družina je ob njem preživela dolge večere. Igralci so kupovali zemljišča, gradili hiše in hotele, sklepali dogovore ter poskušali nasprotnike spraviti v bankrot.

Originalni primerki jugoslovanske različice se danes še vedno pojavljajo med zbirateljskimi igrami in na spletnih oglasnikih.

Za tiste, ki so jo igrali pred štiridesetimi leti, pa ostaja zanimivo predvsem eno vprašanje: ste najraje kupovali Bled in Bohinj ali ste bogastvo raje gradili na cenejših poljih?

Družabne igre so popolna izbira za družino, prijatelje in zabavo

Družabne igre, ki jih obožujejo tako babice kot vnuki – brez ekranov

Družabne igre za po 50. letu starosti – zabava in druženje v enem

Goljuf, kšeftar, gauner, buzibarič so besede, ki jih danes slišimo vse redkeje

Objava Se še spomnite jugoslovanskega Monopolija? Bled in Bohinj sta bila najdražja se je pojavila na Vse za moj dan.