Se lahko ponovi potres, ki je leta 1511 prizadel območje Idrije? Bi nas moralo skrbeti?(VIDEO)

1 hour ago 19

ARTICLE AD

Objava novega zemljevida potresne ogroženosti Evrope je dvignila obrvi – in marsikomu požene srh v kosti. Slovenija je na njem v celoti obarvana rdeče. Zakaj? In ali smo res med najbolj ogroženimi v Evropi?

Instagram stran Lingue Maps je pred dnevi objavila zemljevid, ki je ponovno odprl staro vprašanje: kako potresno varna je Slovenija? Rdeča barva, ki naj bi označevala najvišjo stopnjo ogroženosti, prekriva prav celotno državo. In ko vidiš rdečo čez svoj dom, se ti nehote poraja misel – je to res?

Novi zemljevid, stari strahovi

Zemljevid prikazuje območja Evrope, kjer je nevarnost potresov največja. Najbolj izstopajo Balkan, Italija, Grčija in Turčija, ki ležijo na živih, aktivnih tektonskih prelomnicah. Avtorji navajajo, da je Slovenija med območji najvišjega tveganja – ne zato, ker bi se potresi dogajali vsak dan, ampak zaradi položaja na stičišču jadranske in evrazijske plošče.

Redko kdo ve, kako “nemiren” je ta stik, a seizmologi o tem govorijo že desetletja. Jadranska plošča se počasi, a vztrajno pomika proti severu, in vsakič ko se napetost sprosti, se tla zatreseta.

Katera slovenska območja so najbolj izpostavljena

Čeprav zemljevid Slovenijo pobarva enotno rdeče, je resnica bolj večplastna. Nekatera območja so bolj kritična, druga nekoliko manj. Med najbolj ogroženimi izstopajo:

Posočje (Bovec, Kobarid, Tolmin) – območje močnih zgodovinskih potresov
Ljubljana s širšo okolico – gosto poseljena in geološko občutljiva
Idrija – Cerkno – Vipavska dolina
Krško – Brežice
Celovška regija proti Avstriji

Slovenija nima pogosto potresov z magnitudo nad 7, a plitkost žarišč in bližina poseljenih območij pomenita, da so tudi potresi srednje jakosti lahko izjemno škodljivi.

Ko se je zemlja že močno stresla

Leto 1511 ostaja globoko zapisano v slovensko zgodovino: potres pri Idriji z magnitudo 6,9 je povzročil pravo opustošenje. Idrija je bila skoraj zravnana z zemljo, plaz pa je celo preusmeril reko. Približno 3000 življenj je bilo izgubljenih.

Tudi Ljubljana leta 1895 je doživela uničujoč potres (6,1), ki jo je čez noč spremenil. Kasnejša obnova je mestu dala povsem nov, danes ikoničen videz. Še dolg časa so ljudje pripovedovali, kako so ponoči bežali na trge in v parke, ker se sunki kar niso hoteli ustaviti.

Kaj nam pravzaprav sporoča rdeča barva?

Zemljevid ne pomeni, da je potres za vogalom – pomeni pa, da živimo na območju, kjer so močnejši potresi možno in pričakovano naravno dejstvo. Seizmologi opozarjajo, da Slovenija spada med srednje do visoko ogrožene države, predvsem zaradi geologije, ne zaradi pogostosti porušitvenih potresov.

Morda je prav ta zemljevid opomnik, da potresov ne moremo preprečiti – lahko pa se nanje pripravimo. In da je poznavanje nevarnosti prvi korak k varnosti.