SD predlaga novo ministrico za pravosodje: vse po starem

Potem ko je zaradi umora Aleša Šutarja v Novem mestu odstopila pravosodna ministrica Andreja Katič, je predsedstvo SD za kandidatko stranke za novo pravosodno ministrico podprlo dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Andrejo Kokalj. Gre torej za ustaljeno kontinuiteto, kjer vlada ne išče pravih sprememb, ampak le kozmetične popravke, s katerimi želi tik pred volitvami umiriti javnost, ki je klicala po odgovornosti.

Katičeva je že poudarila, da je Andreja Kokalj “najboljša možna rešitev, saj lahko nadaljuje delo”. A ravno to je tisto, kar ljudje niso želeli: nadaljevanje neuspešnega spopadanja z romsko problematiko in nasploh z – do zločincev prijazno – kazensko zakonodajo ni v skladu z obljubami o drugačnem vladnem pristopu. Imenovanje je še toliko bolj nenavadno, ker že za državno sekretarko ni bila imenovana brez pomislekov koalicijskih partnerjev: marca 2024 je bila sicer potrjena za državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, vendar je bil njen predlog pred tem sprva zavrnjen oziroma zadržan s strani premierja, ki očitno ni bil zadovoljen s kandidaturo.

Političarka starega kova

Kokaljeva je političarka iz tipičnega SD-jevskega testa, lahko bi rekli poklicna družboslovka. Leta 2016 je magistrirala na podiplomskem magistrskem študijskem programu teorija prava in države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter pridobila naziv magistrica znanosti. Prav tako je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani postala magistrica obramboslovja. Leta 2020 pa je pridobila za socialdemokrate tako potreben politični krst, ki ji omogoča bodoče udejstvovanje v centralnoplanskem upravljanju državnih družb: potrdilo o usposobljenosti za članico nadzornih svetov ali upravnih odborov družb. Dejavno je vključena tudi v nevladni sektor – nepogrešljivo panogo sodobnega levičarskega politika – in je še vedno članica različnih društev.

Nova kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Kokalj, foto: STA

V Državnem zboru branila sprevrženosti LGBT ideologije

Ko so poslanci največje opozicijske stranke vložili predlog dopolnitve kazenskega zakonika, na podlagi katerega bi bilo mladoletnikom prepovedano vsiljevati, prikazovati oziroma omogočati dostop do kakršnekoli vsebine, ki prikazuje pornografijo, spodbuja ali prikazuje odstopanje od identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, ter spremembo spola ali homoseksualnost, jih je v Državni zbor prišla zavrnit prav Kokalj.

V odgovor opoziciji, ki je opozarjala, da bi radi LGBT aktivisti o lizanju riti, analnem seksu in gejevski pornografiji poučevali že vrtčevske otroke, so dobili pojasnilo, da so vsa dejanja, ki jih opisuje predlog SDS, že kazniva. “Če gre za pridobivanje mladoletnih oseb za sodelovanje v pornografskih ali drugače seksualnih vsebinah ali za razširjanje takih vsebin, so taka dejanja kazniva že po veljavnem 176. členu KZ-1,” je takrat povedala Kokaljeva. Med vrsticami je torej starše napotila na vlaganje tožb proti LGBT aktivistom, ki naj bi “posiljevali naše otroke z antisocialno ideologijo”. A glej ga zlomka: vlada obenem meni, da se v primeru osebe iz skupnosti LGBT takoj soočimo z diskriminacijo, ki pa je prepovedana. “Predlog zakona je diskriminatoren in opozarja na neskladje s prepovedjo diskriminacije po 14. členu Ustave Republike Slovenije ter 14. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah,” je takrat izpostavila Kokaljeva.

foto: Piotr Lapinski / NurPhoto / AFP

Že tukaj smo videli iste obrise ideologije, ki vodi slovensko pravosodje in je pripeljala tudi do romske problematike: običajni državljani bodo prepuščeni samim sebi, posebne zaščitene skupine pa bodo lahko počele, karkoli bodo želele.

Pod njo bo vse tako, kot je bilo

Na ministrstvo za pravosodje je prišla iz KPK, ki je pred tem preiskovala hude nepravilnosti v zvezi z Litijsko 51, a se po nastopu funkcije niti malo ni obregnila ob domnevne korupcijske sume, niti ob najeme, povezane z Gospodarskim razstaviščem, ali pregrešno drago prenovo sodišča na Jesenicah.

Tudi sicer državna sekretarka v ničemer ni odstopala od ideoloških stališč prejšnje ministrice Andreje Katič, kar pomeni, da bo predstavljala ne le kontinuiteto, ampak nadaljevanje iste politike, ki se je posmehovala Dolenjcem in jih celo obtoževala politikantstva, hkrati pa ni naredila nič, da bi se začelo romske prestopnike, ki so se v zadnjem času organizirali v prave kriminalne tolpe, ustrezno procesirati, rubiti in pošiljati v zapore. V sistemu, kot je slovenski, ki je naravnan tako, da se t. i. ranljivim skupinam vedno odpušča več kot običajnim državljanom, je ravno to – in ne policija – glavna težava delikventnega obnašanja, ki se je razraslo na Dolenjskem.

Odstopljena ministra Boštjan Poklukar in Andreja Katič (Foto: STA)

Pod novo ministrico si torej lahko obetamo točno to kot pod prejšnjo: tihi posmeh običajnim ljudem na Dolenjskem in drugod po Sloveniji, zaradi do zločincev prijazne kazenske zakonodaje pa še nadaljnje slabšanje varnostnih razmer po vsej državi.

I. K.