ARTICLE AD
V času, ko brezglutenska prehrana postaja modna izbira, se mnogi sprašujejo, ali je izločitev glutena res nujna ali le še ena prehranska kaprica. Sara Logar, diplomirana dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, v tokratni kolumni razbija mite in ponuja jasen, z raziskavami podprt pogled na gluten in njegov vpliv na telo.
Skozi strokovna pojasnila in praktične napotke opozarja, da je pri večini ljudi gluten povsem varen, težave pa pogosto izvirajo iz drugih sestavin ali močno predelane hrane. Namesto hitrih rešitev spodbuja k preudarnemu, celostnemu pristopu k prehrani, ki temelji na raznolikosti in kakovosti izbranih živil.
V zadnjem desetletju smo priča izjemni rasti priljubljenosti brezglutenske prehrane. Število ljudi, ki namerno izloči gluten iz prehrane, narašča, vendar število dejansko diagnosticiranih primerov intolerance na gluten ne. Tako kot velja za vse ostalo, tudi pri prehrani ni vse črno belo, zato si lahko ob tem, ko izločimo gluten iz prehrane, in ga nadomestimo z visoko procesiranimi brezglutenskimi izdelki celo škodimo.
Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, rži in ječmenu, omogoča elastičnost testa in mu daje strukturo. Zgodovinsko gledano je bil nepogrešljiv pri izdelavi kruha že pred tisočletji. Glavni “krivec” za negativno podobo glutena je celiakija, resna avtoimunska bolezen, pri kateri gluten sproži kronično vnetje in težave z absorpcijo hranil.
Testiranje je razmeroma preprosto (krvni test, včasih potrditveno endoskopsko). Bolnikom se svetuje stroga in trajna brezglutenska dieta. Celiakija prizadene približno 1 odstotek prebivalstva, a je le približno 30 odstotkov primerov nediagnosticiranih.
Za velik del ljudi, ki čutijo simptome po zaužitju glutena, vendar nimajo diagnosticirane celiakije, obstaja več možnih vzrokov. Lahko gre za alergijo na pšenico, v tem primeru simptomi nastopijo ob uživanju pšenice, vendar navadno ne pri uživanju ječmena in rži. Študije so pokazale, da za simptome pri nekaterih ljudeh ni odgovoren gluten temveč fruktani, ogljikovi hidrati, ki so v pšenici, ječmenu in rži.
Za ljudi brez celiakije ali resne alergije je izključitev glutena pogosto nepotrebna in celo škodljiva
Za ljudi brez celiakije ali resne alergije je izključitev glutena pogosto nepotrebna in celo škodljiva. Študija z več kot 100.000 udeleženci, ki niso imeli celiakije, je pokazala, da ni povezave med uživanjem glutena in boleznimi srca, nasprotno, tisti, ki so se izogibali glutenu, so imeli rahlo višje tveganje za srčno-žilne bolezni. To pa zato, ker so pogosto brezglutenske alternative močno predelane in polne sladkorja, soli in nezdravih maščob.
Pri večini ljudi, ki nimajo celiakije ali alergije na pšenico, je gluten varen, a nekateri kljub temu občutijo napihnjenost ali nelagodje po obrokih. Priprava žit in izdelkov z glutenom na tradicionalne načine lahko pomaga izboljšati prebavljivost.
Daljša fermentacija testa, kot pri kislem kruhu, delno razgradi gluten in zmanjša vsebnost FODMAP-ov, ki so pogosto pravi krivec za prebavne težave. FODMAP je kratica, ki pomeni: Fermentabilni Oligosaharidi, Disaharidi, Monosaharidi in Polioli.
Gre za skupino fermentabilnih sladkorjev in sladkornih alkoholov. Mednje spadajo fruktani in galaktani (v čebuli, česnu, stročnicah), laktoza (v mleku in mlečnih izdelkih), fruktoza (v sadju kot so jabolka, hruške, med) ter polioli, kot sta sorbitol in manitol (v umetnih sladilih, breskvah, lubenicah). Te snovi so za nekatere ljudi neškodljive, pri občutljivih pa povzročijo kopičenje plinov in vode v črevesju.
Namakanje in kaljenje žit
Namakanje in kaljenje žit pred kuhanjem zmanjša antinutriente, kot je fitinska kislina, ter omogoči boljšo absorpcijo mineralov. Prav tako velja dati prednost polnovrednim žitom in manj predelanim oblikam, saj vlaknine in fitonutrienti v njih ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto. Dodajanje obroka z zelenjavo, zdravo maščobo ali beljakovinami lahko upočasni prebavo in zmanjša hiter porast sladkorja v krvi, kar podpira stabilno energijo po obroku.
Gluten ni naravni sovražnik, edina skupina, ki se mu mora popolnoma izogibati, so bolniki s potrjeno celiakijo.
Gluten ni naravni sovražnik, edina skupina, ki se mu mora popolnoma izogibati, so bolniki s potrjeno celiakijo. Večina ljudi, ki misli, da ima intolerance na gluten, se v resnici odziva na druge sestavine, kot so fruktani ali močno predelana živila, kot so nekateri pekovski izdelki, hitra prehrana itd.
Brezglutenska prehrana, če ni medicinsko potrebna, lahko prinese več škode kot koristi, zlasti, če izbiramo visoko procesirana živila. Preučite morebitne simptome natančno, opravite diagnosticiranje celiakije in razmislite o celostnejšem prehranskem pristopu, ki temelji na polnovredni hrani.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
Morda vas zanima tudi
Objava Sara Logar: Ali bi vas moral gluten skrbeti? je bila najprej objavljena na Portal24.