Samurajske obveznice za krpanje socialne države

Dobro leto dni po prvi izdaji t. i. samurajskih obveznic se je Slovenija ponovno zadolžila na japonskem trgu – tokrat za 31 milijard jenov (okoli 175 milijonov evrov). Vlada Roberta Goloba sredstva namenja izključno financiranju “socialnih projektov”, kar je ministrstvo za finance predstavilo kot “uspeh in utrjevanje prisotnosti” na japonskem finančnem trgu.

A v resnici ta zgodba ne govori o uspehu – govori o realnosti slovenske javne porabe, ki vse bolj temelji na zadolževanju. Čeprav je država že močno zadolžena, se vlada še naprej zanaša na tuj kapital, da bi pokrila socialne izdatke, ki so prerasli zmožnosti gospodarstva. Z drugimi besedami: Slovenija krpa preobilno socialno državo – s tujim denarjem.

Zadolževanje za “socialne projekte” – simptom, ne rešitev
Vlada ponosno poudarja, da gre za “socialne samurajske obveznice”, kar naj bi pomenilo, da bodo sredstva uporabljena za družbene programe, subvencije in podporo socialnim storitvam. Toda prav v tem je težava. Ko se država mora zadolževati, da bi financirala socialne izdatke, ne več investicij v razvoj, je to zanesljiv znak pregrete in predrage socialne politike.

V Sloveniji smo že več let priča povečevanju socialnih transferjev, nadomestil in subvencij, medtem ko se produktivnost in gospodarska rast komaj premikata. Rezultat je pričakovan: proračunski primanjkljaj in nov krog zadolževanja.

Od samurajskih do panda obveznic – širitev dolžniške frontež
Spomnimo, da se Slovenija hkrati pripravlja na novo zadolžitev na Kitajskem. Gre za t. i. “panda obveznice” v višini petih milijard juanov (okoli 608 milijonov evrov), ki naj bi jih kupile kitajske banke in paradržavne institucije. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob obisku Pekinga dejal, da želi “uravnotežiti geoekonomska tveganja” – a ekonomisti opozarjajo, da gre v resnici za drago in politično občutljivo zadolževanje.

Finančni minister Klemen Boštjančič se je po denar odpravil na Kitajsko (Fotomontaža: Wikipedia, F.A. BOBO, Pixabay)

Ddr. Štefan Šumah opozarja, da ni racionalnega razloga za tovrstno potezo: “Valutna tveganja vedno obstajajo. Tveganje je bistveno večje, kot če bi se zadolžili na zahodnih trgih. Ne vidim racionalnega razloga za zadolževanje na Kitajskem.”

Dr. Štefan Šumah (Vir: zajem zaslona/YouTube)

Preobilna socialna država kot dolžniška spirala
Socialna politika, ki presega gospodarske zmožnosti države, dolgoročno vodi v fiskalno odvisnost. Ko vlada razglaša izdajo obveznic kot “trajnostno” in “družbeno odgovorno” dejanje, dejansko priznava, da slovenski proračun sam ne zmore več pokriti socialnih potreb, ki jih je politika ustvarila.

Namesto da bi sredstva usmerjali v produktivne naložbe – infrastrukturo, raziskave, inovacije – se zadolžujemo za ohranjanje statusa quo. Socialni mir na kredit.

Sara Kovač