Samovoljno postopanje Mesca kaže na razkol v koaliciji

Da koalicija ni tako enotna, kot se to marsikdaj želi prikazati, razkriva nedavna izjava predsednika vlade Roberta Goloba. Kot pravi premier, je podpredsedniku vlade Luki Mesecu odsvetoval, da predlog za dvig minimalne plače najprej predstavi javnosti, a je ta to vseeno storil.

Tik pred petkovo maratonsko interpelacijo je šel minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pred kamere in napovedal predlog za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto za leto 2026. Ob tem je dal vedeti, da predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se glede na zadnjo oceno za leto 2022 zvišali za 124 evrov na 791 evrov.

Golob mu je korak odsvetoval

“Koristneje bi bilo, da bi minister za delo Luka Mesec predlog za dvig minimalne plače na 1000 evrov neto naprej predstavil ne le koaliciji, ampak predvsem socialnim partnerjem,” je po navedbah STA izpostavil Golob, ki je bil predhodno seznanjen z Mesčevo namero. “Jaz sem bil sicer obveščen in sem mu ta korak odsvetoval,” je bil jasen po poročanju MMC.

“Če bi se moral sam odločati o tej zadevi, bi raje kot posamične ukrepe – in trenutno je to posamičen ukrep, ki je prepuščen dnevni politiki – poskušal najti formulo, s katero bi minimalno plačo povezal na primer z življenjskimi stroški ali pa s pragom tveganja revščine,” je pojasnil in dodal, da bi to nato uredil sistemsko.

Da je sicer način predstavitve predloga za dvig minimalne plače po uvedbi obvezne božičnice mimo dialoga s socialnimi partnerji razburil podjetnike, ne čudi. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so ob tem opozorili, da gre za ukrep, ki bistveno presega stopnjo inflacije, zato je po njihovem mnenju ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter dolgotrajne posledice za slovensko gospodarstvo. Po oceni OZS bo takšen dvig dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, sprožil splošen dvig cen ter znova porušil že tako krhka plačna razmerja v gospodarstvu.

Samovoljna poteza Mesca pa po mnenju marsikoga kaže na razkol v koaliciji tik pred volitvami. Daleč od tega, da je do nesoglasja prišlo prvič. V tem letu je denimo prišlo do nesoglasja v primeru dviga obrambnih izdatkov, saj se Levica zaveda, da njen volilni bazen temu močno nasprotuje. Ubranosti v koalicijskih vrstah pa ni bilo niti videti pri razpisu za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Poslanci stranke SD so si namreč želeli razveljavitve razpisa.

Vladajoča leva koalicija (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Razkoli v koalicijskih vrstah pred volitvami sicer niso nekaj nenavadnega, saj se vsi borijo za svoj del pogače. Dejstvo pa je, da gre v primeru Levice za stranko, ki ji zadnje javnomnenjske ankete ne kažejo preboja v parlament, nič kaj bolj optimistične pa niso bile niti prejšnje napovedi. V stranki niso pozabili, da jim je na prejšnjih volitvah uspelo za las prestopiti parlamentarni prag, tokrat pa se jim lahko zlahka zgodi, da jim to ne bo uspelo, konkurenca na levem polu je namreč vse večja, pri čemer je njihov dolgoletni politični sopotnik Miha Kordiš šel v ustanovitev lastne stranke “Mi, socialisti!”, kar ji bo nedvomno odžrlo del volilnega bazena.

Do neenotnosti ni prišlo prvič

Odzivi koalicijskih partnerjev skozi čas so pokazali, da je tudi sam premier že večkrat deloval samovoljno, zato ne čudi, da se je v luči premierjevega kritičnega pogleda opomnilo tudi na latinsko frazo “Quod licet Iovi, non licet bovi”, ki dobesedno pomeni “Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu”. Na povedno frazo, ki namiguje, da obstajajo dvojna merila in pomeni, da to, kar je dovoljeno eni osebi ali skupini, ni dovoljeno vsem, je v konkretnem opomnil nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj.

S. K.