Samomori med mladostniki: prikrit slovenski problem?

V zadnjih dveh tednih sta se na Gorenjskem zgodila dva resna incidenta, povezana s poskusom samomora med dijakinjami. Včeraj je 16-letna dijakinja tik pred začetkom pouka skočila skozi okno šole. Dogodek se je zgodil na Srednji šoli Jesenice. Po padcu je preživela in bila s helikopterjem prepeljana v ljubljanski Klinični center. –  ​Gorenjski Utrip+1Žurnal24+1 Ravnateljica šole, Monika Lotrič, je preko tajnice sporočila, da ne bodo podajali komentarjev.

Pred dvema tednoma je dijakinja druge gorenjske srednje šole prav tako skočila skozi okno šole in preživela. Ravnateljica Ana Prevc Magušar ni želela dajati izjav, vendar je navedla, da bo njihova svetovalna delavka obiskala učenko v bolnišnici, ki si želi kmalu vrniti k pouku. ​Žurnal24+1Gorenjski Utrip+1

V obeh primerih so šole izrazile skrb za dobrobit dijakinj in zagotovile podporo preko svetovalnih služb. Poudarjajo pomen duševnega zdravja in zagotavljanja ustrezne pomoči dijakom v stiski.​ Če vi ali kdo, ki ga poznate, doživlja duševno stisko ali razmišlja o samomoru, je ključnega pomena, da poiščete pomoč. V Sloveniji so na voljo različne organizacije in strokovnjaki, ki nudijo podporo in svetovanje v takšnih situacijah.

Samomori med mladostniki so kompleksen in večplasten pojav, ki je posledica bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Vsak primer je unikaten, vendar raziskave kažejo na nekaj ključnih vzrokov, ki povečujejo tveganje.

• Depresija in anksioznost – Duševne motnje so eden glavnih dejavnikov tveganja. Mnogi mladostniki ne dobijo pravočasne diagnoze ali ustrezne pomoči.
• Nizka samopodoba in občutek neuspeha – Pritisk družbe in socialnih omrežij pogosto ustvarja nerealna pričakovanja.
• Impulzivnost in težave z uravnavanjem čustev – Mladostniki še razvijajo sposobnost racionalnega reševanja težav, zato so bolj dovzetni za impulzivne odločitve.
• Medvrstniško nasilje (bullying) – Tako fizično kot spletno nasilje lahko vodi do občutkov brezizhodnosti.
• Osamljenost in pomanjkanje podpore – Pomanjkanje socialne mreže in občutek izolacije sta močna dejavnika tveganja.
• Družinske težave – Ločitve staršev, konflikti doma, zlorabe in zanemarjanje močno vplivajo na duševno zdravje mladostnikov.
• Akademski pritisk – Visoka pričakovanja glede šolskega uspeha lahko privedejo do izgorelosti in občutka neuspeha.
• Spletno nadlegovanje (cyberbullying) – Nenehna dostopnost in anonimnost povečujeta vpliv nasilja na spletu.
• Primerjanje z nerealnimi standardi – Ideali lepote, uspeha in življenja na Instagramu in TikToku ustvarjajo občutek manjvrednosti.
• Dostop do vsebin, ki spodbujajo samopoškodovanje – Forumi in platforme, kjer se promovira samopoškodovanje, lahko vplivajo na ranljive posameznike.
• Močne čustvene spremembe v puberteti – Hitra hormonska nihanja vplivajo na čustva in obvladovanje stresa.
• Nizka aktivnost v prefrontalnem korteksu – Del možganov, ki je odgovoren za premišljene odločitve, ni popolnoma razvit do 25. leta.
• Genetska predispozicija – Družinska anamneza duševnih motenj ali samomorilnega vedenja povečuje tveganje.
• Strah pred iskanjem pomoči – Mladostniki pogosto dojemajo iskanje pomoči kot znak šibkosti.
• Pomanjkanje strokovne podpore – Dolge čakalne vrste pri psihologih in terapevtih pomenijo, da mnogi ostanejo brez pomoči.
• Nerazumevanje v šoli ali družini – Če odrasli težave podcenjujejo, se mladostniki počutijo osamljene.​