Samograditeljska debata z Anjo Trobec in Jernejem Girandonom v Slamnikarskem muzeju

Jernej Girandon in Anja Trobec sta 5. Februarja 2025  v Slamnikarskem muzeju v Domžalah predstavila knjigo Samograditeljstvo, sledila pa je »Samograditeljska debata«, kjer so si gledalci z gostoma izmenjavali mnenja in osebne izkušnje s področja samograditeljstva.  Dogodek je potekal v okviru Srečanja pod slamniki, povezovalec pa je bil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Kot gosta sta se pridružila tudi Gregor skok in Robert Kos z Skate parka Močilnik iz Doba. Avtorja je zanimal  pogled obiskovalcev na gradnjo v lastni režiji ter izmenjava mnenj in deljenje osebnih izkušenj s področja samograditeljstva.

Gosta Anja in Jernej sta prinesla tudi potujočo spremljajočo razstavo o samograditeljski debati.   Projekt samograditeljska debata  je serija razprav na temo samogradnje, ki potekajo po različnih koncih Slovenije praviloma izven večjih urbanih mest, tam, kjer je samogradnja doma. Projekt je zasnovan kot odprta javna debata s spremljajočim plakatom. Povzetki razprav, misli, idej in kritik  na temo samogradnje se pred, med in po razpravi zapisuje na plakat. Z vprašanji in povedmi o samograditeljstvu, ki so jih podali obiskovalci, je plakat tako postal odprta beležka in nosilec informacij ter povezovalni člen vseh udeleženih obiskovalcev, ki so razmišljali in delili mnenje o samograditeljstvu.

Danes v samograditeljstvu kot načinu vzpostavljanja lastnega doma še vedno najdemo potrebo po podobni vpetosti  posameznika v skupnost, kot je značilno za predkapitalistično družbo. Temeljno spoznanje sodobnega samograditelja je, da določene faze gradnje težko izvede povsem sam. Čeprav se je odločil za samogradnjo, ga morajo bližnji podpreti in kasneje to podporo potrditi s ponujeno in udejanjeno pomočjo. Samograditelju po navadi pomagajo številni sorodnik in prijatelji, s katerimi  mora imeti predhodno urejene medosebne odnose. Pogoj za samogradnjo je, da pomoč nudijo brezplačno. Lahko rečemo, da svoje delo in čas darujejo tistemu, ki rešuje svoj stanovanjski problem.

»Samograditeljska izkušnja je res intenzivna, naporna, a hkrati zelo močna izkušnja, rekel bi, da človeka zaznamuje za celo življenje na pozitiven način. Hkrati na strokovnem področju iščem vedno robna območja, strategije, ki odgovarjajo na probleme in potrebe časa. Samograditeljstvo je v tem smislu že preverjena strategija, ki ji stroka in današnja družba nista namenili dovolj pozornosti oz. volje, da bi ta fenomen razumeli onkraj banalnih estetskih norm«, sta dejala gosta pogovornega večera  Anja in Jernej. Samograditeljstvo vita kot način opolnomočenja posameznika in kot etičen odgovor na stanovanjsko krizo. Pomaga k večji avtonomiji in ne podpira pretirane potrošnje. Ljudje si želijo oblikovati lasten prostor, ustvariti nekaj z lastnimi rokami in uživati v rezultatih svojega dela.   Žal so ljudje namesto tega pogosto popolnoma odtujeni od procesa izdelave svojih bistvenih dobrin, gradnjo doma apatično prepustijo trgu in zunanjim ponudnikom storitev ter strokovnjakom, kot da je bilo že od vekomaj tako in kot da drugače sploh ne bi moglo biti.

Vsak objekt grajen v določenem obdobju odslikava čas, v katerem je nastal. V sebi nosi številne informacije o tehnologiji gradnje, dostopnosti materiala, načinu transporta, oblikah in obsegu pomoči in tako dalje. Samogradnja se zdi splošno razumljiv pojem, vendar s primerjavo samogradnje skozi čas se zdi, da se način in obseg del, ki jih posameznik izvaja v lastni režiji skozi čas izredno spominja, sam pojem pa ostaja nespremenjen. Po primerjavi se zdijo napori povojnih generacij za reševanje stanovanjskega problema skoraj nepredstavljivi in težko primerljivi z današnjim časom. Odrekanja teh generacij, da so sebi in svoji družini ustvarili dom, so vsakemu, ki je že kaj gradil sam, dih jemajoč.

Država ima vpliv na gradnjo v lastni režiji preko zakonodaje in davčne politike. Samogradnja z gradnjo še tako majhne skupnosti je pomembna državotvorna strategija še posebej v državi, kjer medsebojno sodelovanje različnih akterjev ni na visoki ravni. Prav tako je slabo stanje in nedelujoča državna stanovanjska politika, saj je več kot trideset letno  ne ukvarjanje z dostopnostjo stanovanj  dodatni razlog, da država ne bi smela oteževati in birokratizirati segmenta gradnje v lastni režiji, da si državljan stanovanjski problem ob pomoči bližnjih lahko sam reši s svojim delom v prostem času in s tem posredno rešuje problem države.

Nekaj bese sta o Skate parku in gradnji na Močilniku Dob povedala Gregor Skok in Robert Kos z Skate parka Močilnik iz Doba, predstavila pa sta tudi knjigo o 12 letnem delovanju njihovega društva.  Debate je bilo veliko, saj je obiskovalce zanimalo marsikaj o današnji zakonodaji za graditelje.  Trenutno stanje na gradbiščih žal ni zavidljivo, strokovno usposobljenega kadra močno primanjkuje, res dobri obrtniki so praviloma povprečnemu graditelju nedosegljivi. Samograditelj ve, da gradi zase ter da ga bodo vse težave počakale. S tega vidika zagotovo vloži v izvedbo pogostokrat precej več energije od marsikaterega strokovnjaka.

Več pa v videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar; Video: Jože Šuštar

The post Samograditeljska debata z Anjo Trobec in Jernejem Girandonom v Slamnikarskem muzeju appeared first on domžalec.si.