“Bil je še pri zavesti… potem se ni več oglasil. Vedel sem, da je konec.” – Pretresljiva izpoved dispečerja

V Sloveniji se že desetletja pogovarjamo o potrebi po boljši organizaciji nujne medicinske pomoči (NMP), a realnost ostaja daleč od idealne. Težave s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo (HNMP) niso novost, a vsak nov primer, ko sistem zataji, spet odpre stara vprašanja. Zakaj nimamo nočnih poletov? Zakaj helikopterji niso enakomerno porazdeljeni? In zakaj se Slovenija na tem področju zdi skoraj desetletje za evropskimi standardi?

Helikopterska nujna medicinska pomoč: privilegij ali osnovna potreba?

V državah, ki se ponašajo z učinkovitimi sistemi nujne medicinske pomoči, je helikopterska asistenca samoumeven del reševalne verige. V Avstriji, na primer, helikopterji letijo 24 ur na dan, pri čemer imajo povprečen čas vzleta manj kot sedem minut. Že preprost vpogled v slovensko realnost razkrije, da pri nas situacija ni niti približno takšna.

HNMP v Sloveniji trenutno deluje samo v dnevnem času. To pomeni, da so bolniki, ki potrebujejo hitro oskrbo ponoči, v veliki meri prepuščeni kopenskim reševalnim enotam, ki pogosto potrebujejo pol ure ali več, da pridejo na kraj nesreče. Pri srčnem zastoju ali hudi notranji krvavitvi lahko že desetminutna zamuda pomeni razliko med ŽIVLJENJEM IN SMRTJO.

Po podatkih 24ur.com so leta 2023 helikopterske ekipe v Sloveniji opravile približno 600 posredovanj, a kar 20 % vseh nujnih primerov je ostalo brez ustrezne oskrbe, ker je bil nočni polet nemogoč.

Zakaj Slovenija še vedno nima namenskih helikopterjev?

Ena izmed ključnih pomanjkljivosti slovenskega sistema je dejstvo, da nima lastnih, izključno medicinskih helikopterjev. Trenutno helikopterske prevoze izvajata Slovenska vojska in Policija, a ti helikopterji niso primarno namenjeni zdravstvenim intervencijam. Posledica? Dodatni birokratski postopki, potreba po odobritvah, zamude pri vzletu.

Vlada je sicer v letu 2024 napovedala nakup dveh novih namenskih helikopterjev, vrednih skupno 37,5 milijona evrov, a vprašanje ostaja – bo to res rešilo problem? Glede na geografsko razgibanost Slovenije in potrebe po pokritju celotnega ozemlja bi strokovnjaki potrebovali vsaj štiri do pet stalno delujočih baz.

Zapletena aktivacija – nepotrebna birokracija ali varnostni ukrep?

Aktivacija HNMP bi morala biti hitra in avtomatizirana, a v Sloveniji je sistem neverjetno okoren. Po trenutno veljavnem protokolu mora zdravstveni dispečer najprej prepoznati potrebo po helikopterskem posredovanju, nato aktivirati zdravnika HNMP, ki preko telefonskega klica preveri razpoložljivost helikopterja. Ko zdravnik potrdi potrebo, je treba dobiti dovoljenje Operativnega centra Slovenske vojske (OC SV), ki šele nato posadki helikopterja izda ukaz za vzlet.

Vse to pomeni, da lahko od prvotnega klica do dejanskega vzleta mine tudi 15 minut ali več, medtem ko je v naprednejših sistemih, kot je nemški DRF Luftrettung, helikopter v zraku v manj kot petih minutah!

Osebna izpoved dispečerja: Ko sistem zataji, je prepozno

Prav posebej pretresljiv je primer, ki ga je opisal zdravstveni dispečer Domen Kleva. Sprejel je klic s Kočevskega – pacient, pripadnik Slovenske vojske, je imel hude težave z dihanjem, svojci pa so klicali v njegovem imenu. NMP Kočevje je potreboval skoraj 18 minut, helikopterska pomoč pa ni bila mogoča, saj HNMP v Sloveniji ne deluje ponoči.

Kljub vztrajnim klicem in obvodom protokola, ko je dispečer osebno kontaktiral Operativni center Slovenske vojske, je bil odgovor jasen – nočni let ni mogoč. Po desetih minutah pacient ni več odgovarjal na klice, ob prihodu reševalcev je bilo prepozno. Ta primer jasno kaže, kako lahko tog sistem in pomanjkanje fleksibilnosti neposredno vplivata na ŽIVLJENJA ljudi.

Aktivacija helikopterja s strani zdravstvenega dispečerja poteka tako, da sprejemni (ali oddajno-nadzorni) zdravstveni dispečer prepozna potrebo po aktivaciji HNMP (sočasno se izvede aktivacija nujnega reševalnega vozila), oddajno-nadzorni zdravstveni dispečer aktivira zdravnika… pic.twitter.com/gRkCehUvbu

— Žan Jankovič (@jankuc96) February 6, 2025

Kaj bi Slovenija morala nujno spremeniti?

V strokovni javnosti se pogosto omenja primer Avstrije, kjer imajo helikopterji tri stalne baze (Dunaj, Innsbruck, Graz), kar omogoča hitro pokritost celotne države. V Sloveniji trenutno helikopterji vzletajo iz Brnika, Maribora in Postojne, kar pomeni, da so dolenjska, notranjska in obalna regija slabše pokrite.

Strokovnjaki predlagajo postavitev dodatne baze v okolici Trebnjega, ki bi lahko skrajšala odzivne čase za jugovzhodno Slovenijo in Belo krajino, kjer so trenutne zamude najbolj problematične.

Poleg tega bi bilo nujno potrebno:

• Uvesti 24-urno pripravljenost HNMP.
• Narediti postopek aktivacije bolj avtomatiziran in hiter.
• Zagotoviti več kot dva namenska medicinska helikopterja.
• Izboljšati sodelovanje med reševalnimi enotami in vojsko/policijo.

Kako dolgo še?

Vsako leto v Sloveniji zaradi pomanjkanja hitre zdravstvene pomoči umre več deset ljudi, ki bi jih lahko rešili z boljše organiziranim sistemom HNMP. Vprašanje ni več, ali Slovenija potrebuje reformo, temveč zakaj do nje še ni prišlo. Je to posledica finančnih omejitev? Birokracije? Politične neodločnosti? Odgovore bomo morda nekoč dobili, a za tiste, ki so zaradi tega sistema že izgubili življenje, je žal prepozno.

Viri:

• “Helikopterska pomoč: Koliko nas stane?” (svet24.si)
• “Helikopterska nujna medicinska pomoč neenotno razvita po EU” (insajder.com)
• “Slovenija kupuje nova helikopterja za HNMP – a bo to dovolj?” (24ur.com)
• “Strokovna izhodišča za prenovo sistema NMP v Sloveniji” (gov.si)
• X

Pripravil: N. Z.

The post “Bil je še pri zavesti… potem se ni več oglasil. Vedel sem, da je konec.” – Pretresljiva izpoved dispečerja first appeared on NaDlani.si.