Sadovnjak vam bo za ta korak hvaležen: v tej vročini trave ne kosite

Najslabši trenutek za košnjo v sadovnjaku je pogosto prav tisti, ko nas najbolj prime, da bi ga uredili. Trava je visoka, robovi so neenakomerni, pogled med drevesi ni več tako lep, kosilnica pa stoji pripravljena. A med vročinskim valom je v sadovnjaku včasih najboljša odločitev ta, da ne naredimo nič. Vsaj s kosilnico ne.

Visoka trava pod sadnim drevjem marsikomu deluje zanemarjeno. V resnici pa lahko v vročih in sušnih dneh opravlja pomembno nalogo. Senči tla, zmanjšuje izhlapevanje, blaži pregrevanje zemlje in ustvarja nekoliko mehkejše razmere za korenine. Sadno drevje, zlasti mlajša jabolka, hruške, slive, marelice, breskve in fige, v takšnih dneh ne trpi samo zaradi sonca na listih. Velik stres se dogaja spodaj, v tleh.

Nepokošen sadovnjak

Vročina se začne pri zemlji

Tla v nizko pokošenem sadovnjaku se poleti hitro segrejejo. Sonce pade neposredno na površino, veter odnese vlago, zgornji sloj zemlje se zapeče, korenine pa ostanejo v precej težjih razmerah. Če je trava pokošena povsem na kratko, je sadovnjak na prvi pogled res urejen, vendar je lahko za drevesa bolj naporen.

Daljša trava deluje kot naravna zaščitna plast. Ni popolna rešitev in ne nadomesti zalivanja pri mladih drevesih, vendar zmanjša temperaturna nihanja. Pod njo je zemlja praviloma hladnejša in počasneje izgublja vlago. To je posebej pomembno v sadovnjakih, kjer tla niso zastirana, kjer ni namakalnega sistema in kjer drevesa rastejo na bolj plitvi ali odcedni zemlji.

Drevo ne potrebuje razstavnega prostora

Sadovnjak ni golf igrišče. Drevo ne rodi bolje zato, ker je trava okoli njega obrita do tal. V obdobju vročine mu bolj koristi mir, senca pri tleh in čim manj dodatnega stresa. Košnja namreč ni samo rezanje trave. Pomeni tudi tresenje, hrup, vonj po pokošeni masi, poškodbe drobnih živali in nenadno izpostavitev tal soncu.

Pri sadnem drevju se stres pogosto pokaže z zamikom. Dan ali dva po košnji še ne opazimo veliko. Nato začnejo listi izgubljati napetost, mladi plodovi se hitreje mehčajo, pri nekaterih drevesih se pojavi odmetavanje plodov, pri zelo obremenjenih rastlinah pa se suša še bolj zažre v krošnjo.

Kdaj naj kosilnica ostane v garaži

Najbolj smiselno je košnjo prestaviti, kadar je napovedanih več dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, kadar že dolgo ni deževalo in kadar se zemlja pod travo drobi v prah. Posebej previdni bodite pri mladih drevesih, ki še nimajo globokega koreninskega sistema. Ta so odvisna od zgornjih plasti tal, prav tam pa vročina najhitreje naredi škodo.

Tudi pri starejših drevesih košnja med vročinskim valom ni nujna. Če trava ne ovira dostopa, če se po njej še vedno lahko hodi in če ne polega neposredno na debla, jo pustite nekaj dni ali teden dlje. V sadovnjaku se urejenost ne meri po tem, kako nizka je trava, temveč po tem, kako zdrava so drevesa.

Okoli debla naj ostane zračno

To ne pomeni, da mora sadovnjak postati goščava. Trava naj ne leži čez deblo, posebej pri mladih drevesih. Ob deblu naj ostane nekaj zračnega prostora, da se ne zadržuje vlaga in da lažje opazite morebitne poškodbe, voluharja, mravlje ali bolezni lubja. Najboljša rešitev je ozek ročni poseg okoli drevesa, ne pa nizka košnja celotne površine.

Pri mladih drevesih lahko okoli debla dodate zastirko iz pokošene trave, slame, miskantusa ali listja, vendar naj se ne dotika lubja. Med zastirko in deblom naj ostane nekaj centimetrov praznega prostora. Tako zaščitite tla, ne ustvarite pa mokrega obroča, ki bi škodil drevesu.

Če morate kositi, naredite to drugače

Včasih košnjo vseeno moramo opraviti. Morda je trava previsoka, morda se v njej zadržujejo klopi, morda sadovnjak uporabljajo otroci ali pa je treba urediti dostop. Takrat ne kosite v največji vročini. Izberite zgodnje jutro ali večer, rez nastavite višje in ne odstranjujte vse trave do tal.

Višja košnja je v vročini veliko boljša od nizke. Pustite vsaj nekaj centimetrov zelene mase, ki bo še vedno senčila tla. Pokošeno travo lahko na tanko pustite na površini, če ni semenska, mokra ali predebela. Tanka plast se hitro posuši in deluje kot blaga zaščita. Debele kupe pa raje odstranite, ker lahko zadušijo travo in privabijo polže.

Delna košnja je pogosto najbolj pametna

Ni treba pokositi vsega. Pokosite potke, dostop do dreves, robove ob ograji in mesta, kjer hodite. Ostali del sadovnjaka lahko počaka. Tak mozaični pristop je bolj prijazen do tal, opraševalcev in koristnih žuželk, hkrati pa sadovnjak še vedno ostane uporaben.

Po dežju ne hitite takoj na travo

Prvi dež po vročini pogosto sproži željo, da bi takoj nadoknadili zamujeno. A tudi takrat je bolje počakati, da se zemlja nekoliko umiri. Mokra tla se pod kolesi kosilnice zbijejo, trava se trga, ne reže, sadovnjak pa se hitro spremeni v blatno površino. Najboljša košnja po vročinskem valu je takrat, ko se rastline že nekoliko postavijo nazaj in zemlja ni več razmočena.

Sadovnjak v poletni vročini potrebuje manj našega občutka za red in več razumevanja za razmere. Včasih mu pomagamo z zalivanjem, včasih z zastirko, včasih s tem, da ne režemo, ne grabimo in ne odpiramo tal soncu. Visoka trava ni vedno znak lenobe. V pravem trenutku je lahko najbolj preprosta zaščita za drevesa.

Če je pred vami več vročih dni, kosilnico pustite pri miru. Sadovnjak ne bo zameril. Drevesa pa bodo imela pod krošnjo vsaj nekaj dodatne sence, nekaj več vlage in malo manj poletnega stresa.

Lanske številke iz sadovnjakov razkrivajo neprijetno sliko, oljke pa so presenetile

Suša na vrtu in v sadovnjaku se letos kaže že zgodaj: kako pomagati rastlinam?

Kaj narediti, če ste sredi sadovnjaka našli mravljišče?

Kaj narediti po toči na vrtu in v sadovnjaku, da škoda ne bo še večja

Objava Sadovnjak vam bo za ta korak hvaležen: v tej vročini trave ne kosite se je pojavila na Vse za moj dan.