S tem napačnim poimenovanjem za morje se boste takoj zamerili Dalmatincem

Obisk Dalmacije pomeni stopiti v svet, kjer ima vsaka beseda svojo težo. Tam, kjer se kamen pogovarja z borovci, kjer se vsaka senca zdi del dolge zgodbe, tam tudi besede niso le sredstvo za prenos pomena, temveč izraz spoštovanja, ponosa in pripadnosti. In če obstaja ena stvar, ki jo v tem prostoru nikakor ne smete reči, je to stavek: “Gremo se malo kopat v vodo.”

Morje, Hvar, Dalmacija

Zakaj morje ni zgolj voda

Dalmacija živi z morjem. Ne ob njem, ne poleg njega, temveč z njim. Morje ni le telesna tekočina s slanim okusom in valovi. Zanj ne obstaja bolj nevljuden izraz kot “voda”. To je kot da bi Dubrovniku rekli “vasi”, ali klapi rekli “band”. Besede niso le opisi, ampak kulturni označevalci.

Morje kot identiteta

Za Dalmacijo je morje izvir in smer. Od njega živi, z njim se druži, vanj odraža svoje razpoloženje. Še preden se otrok nauči hoditi, že pozna razliko med morjem in vodo. In čeprav so oba sestavljena iz dveh molekul vodika in kisika, pomena ne gre zameševati.

Besede kot kulturne meje

Uporaba izraza “voda” za morje se ne sliši le narobe, zveni podcenjujoče. Kot bi rekli, da je vino zgolj pijača iz grozdja. Domačini se odzovejo z molkom ali s stisnjenimi ustnicami, kdaj pa tudi z neposredno pripombo. V njihovih očeh ste s tem stavkom razkrili, da ne razumete pokrajine, v katero ste stopili.

Jezik kot vstopnica v srce kraja

Kdor potuje v tuj kraj, se pogosto potrudi z izgovorjavo nekaj lokalnih besed. V Parizu izgovori “bonjour”, v Firencah “buongiorno”. V Dalmaciji pa se vse začne pri tem, da ne rečete “voda”. To je vaš prvi preizkus.

Preprosta pravila jezika

Tudi če govorite slovensko, kar številni Dalmacijci razumejo brez težav, lahko s preprostim popravkom iz “voda” v “morje” pokažete, da spoštujete njihov prostor.

Primer:

• Napačno: “Joj, kako je voda topla danes!”
• Pravilno: “Morje je danes res prijetno toplo.”

Zakaj je to pomembno?

Domačini niso jezikovni puristi. Ne popravljajo zaradi slovničnega pravila, temveč zaradi simbolne teže. Če rečete “voda”, zaznajo oddaljenost. Če rečete “morje”, zaznajo spoštovanje. In v mnogih krajih, kjer je gost še vedno svetinja, to pomeni veliko.

Kje se jeza začuti najhitreje

V mestih, kjer je morje temelj lokalne identitete. Zlasti v krajih z dolgo pomorsko in ribiško tradicijo je napačna raba besede hitrejše opažena.

Split

Split ni samo Hajduk in Dioklecijanova palača. Split je tudi val, ki udari ob Rivo, in vonj morja, ki se zjutraj priplazi med ulice. Turisti, ki se pogovarjajo o vodi, tam hitro postanejo predmet tihega posmeha.

Hvar

Na otoku, kjer življenje od nekdaj teče ob boku modrine, so poimenovanja še posebej pomembna. Domačini, ki skrbno negujejo svoje pristne izraze, zlahka zaznajo tujca, ki govori o vodi in ne o morju.

Korčula in Vis

Na teh otokih, kjer je morje zgodovina, zaposlitev in življenjska zgodba, uporaba napačne besede pomeni, da niste poslušali. Da gledate, a ne vidite.

Korenine razlike: voda proti morju

V slovenščini je beseda “voda” večnamenska. Uporabljamo jo za pitno vodo, jezera, reke in pogosto tudi za morje. Žal pa ta razlika ni samo semantična.

Razlika v percepciji

Za Slovenca je voda vse, kar ni suho. Za Dalmatinca pa je “voda” nekaj iz pipe, iz plastenke ali iz potoka. Morje je nekaj povsem drugega. Je živ element, z značajem, obrazom, čustvi. Ne rečemo, da “voda diha”, a za morje to že dolgo vemo.

Preseček jezika in izkušnje

Večina Slovencev je na morju zgolj sezonsko. Dalmacija pa z njim živi vsak dan. Je kot razlika med tistim, ki pride v gozd enkrat na leto, in gozdarjem. Oba cenita naravo, a eden jo imenuje drugače.

Kako se odzvati, če naredite napako

Naj vas ne bo sram, popravite se z nasmehom

Napaka je človeška, pravijo. V Dalmaciji pa že en sam popravek odpira vrata do prijaznosti.

Nasmejite se in recite drugače

Če vam kdo omeni, da se ne gre kopat v vodo, ampak v morje, se nasmejte. Recite: “Prav imate, morje je prelepo, da bi mu rekel voda.” Včasih je prav preprost stavek dovolj, da se pogovor spremeni v prijateljstvo.

Ne opravičujte se pretirano

Dalmatinci ne iščejo opravičil. Iščejo posluh. In če ste pripravljeni poslušati, bodo govorili z vami ure in ure.

Podobna pravila, ki jih je dobro poznati

Jezik ni le izrazilo, ampak arhiv navad in vrednot. V Dalmaciji obstaja več izrazov, ki jih ne gre zamenjevati.

Klapa ni band

Klapa je sestav bratov in prijateljev, ki pojejo iz srca. Ni primerna beseda za vsak ansambel. Klapa ne igra, klapa poje.

Kava ni za s seboj

Vzemite si čas. Kava pomeni pogovor, ne kofein. Naročanje kave za s sabo je nekaj, kar povzroči neodobravanje v očeh natakarja, tudi če tega ne pokaže.

Peka ni žar

Peka je obred. Je ogenj, žar, pokrov in čas. Reči “pečem meso” in misliti pri tem na električni žar pomeni, da niste razumeli okusa dimljene kapljice izpod zvona.

Poimenovanja, ki gradijo ali rušijo zaupanje

Spoštovanje jezika pomeni spoštovanje ljudi

Dalmacija je odprta, a ima svojo notranjo logiko. Turiste sprejme z odprtimi rokami, a jih posluša z ušesi, ki zaznajo vsak odtenek. In ravno jezik je prvi stik.

Izogibajte se poenostavljanju

Vsaka raba lokalnega izraza, naj bo še tako nerodna, je boljša kot vsaka napačna prevlada “svojega” jezika. Slovenci, ki znajo reči “more” namesto “voda”, hitro dobijo nasmeh, čevape in nasvet, kam z barko.

Pristnost se vedno nagradi

DomaDoma\u010ini ne iščejo popolnosti. Iščejo iskrenost. In vsak, ki zmore priznati, da se uči, je dobrodošel. Dalmacija ni zahtevna. Le hoče, da jo imenujete s pravimi besedami.

Potapljanje v jezik je potapljanje v dušo

Jezik ni okras, je vsebina. V njem živijo misli, navade, celo spomini. In kadar prestopimo prag druge kulture, je najbolje, da to storimo bosi. Da se ustavimo, pogledamo naokrog in rečemo: “Morje.”

Kako smo nekoč potovali na morje s stoenko in pohanimi zrezki

Objava S tem napačnim poimenovanjem za morje se boste takoj zamerili Dalmatincem se je pojavila na Vse za moj dan.