S kotlom na lesno biomaso Maribor do okolju prijaznejše proizvodnje toplote

Javno podjetje Energetika Maribor je danes uradno odprlo novo zgrajeni kotel na lesno biomaso, ki predstavlja nov korak v smeri okolju prijaznejše proizvodnje toplote za ogrevanje Maribora. Vrednost projekta je okoli 4,5 milijona evrov, pri čemer je 1,3 milijona evrov iz načrta za okrevanje in odpornost.

Energetika Maribor je že z investicijo v visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan v letu 2023 začela diverzifikacijo proizvodnih virov in prehod na obnovljive vire energije. S projektom lesno biomasnega kotla pa bo delež obnovljivih virov energije v proizvodnji toplote povečala za dodatnih 10 do 15 odstotkov.

“S tem se odmikamo od 100-odsotne odvisnosti od zemeljskega plina v špici zimske sezone. Za gorivo bomo uporabljali lesne sekance, ki so okolju prijazni in prihajajo iz lokalnega okolja,” je pojasnil direktor Jože Hebar.

Z gradnjo nove kotlovnice na sedežu podjetja na Jadranski cesti so začeli julija lani. Nazivna moč kotla je pet megavatov in bo vključen v sistem daljinskega ogrevanja Mestne občine Maribor, ki oskrbuje s toploto več kot 13.800 odjemalcev. Pričakovana letna proizvodnja znaša 15.000 megavatnih ur, kar predstavlja med 10 in 15 odstotkov celotne letne proizvodnje toplote skupine Energetike Maribor.

Sodobna tehnologija po navedbah Javnega holdinga Maribor omogoča učinkovitejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo toplote, saj zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja lokalno gospodarstvo z izkoriščanjem lokalnih biomasnih virov in tako zmanjšuje odvisnost od uvoženih energentov, prispeva k energetski samooskrbi in zagotavlja trajnostno daljinsko ogrevanje. “Našo odvisnost od plina smo s tem zmanjšali za dodatnih 13 odstotkov,” je dejal župan Saša Arsenovič.

Objekt že preizkusno deluje, tehnični prevzem je predviden konec meseca. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je objekt skladen z državnimi in občinskimi energetskimi strateškimi usmeritvami ter osamosvaja lokalno skupnost od tujih energetskih virov. “Ukrajinska kriza, ki je povzročila energetsko krizo po vsej Evropi, je vse sisteme daljinskega ogrevanja na zemeljski plin spravila v škripce. Cene plina so se skoraj podeseterile in če naša vlada ne bi ukrepala, bi se ta strošek prevalil na občane, občanke in gospodarstvo. To smo preprečili, hkrati pa smo začeli delati v smeri, da morebitne nove krize v prihodnosti ne bodo več prizadele naših državljanov in da se bomo na nek način osamosvojili od tujih fosilnih energentov,” je povedal.

“Obnovljivi viri energije so strateška prednost Evrope in Slovenije. Vsak megavat, ki ga pridobimo z obnovljivimi viri, pomeni, da megavat manj uvozimo. To pomeni večanje suverenosti države, večanje neodvisnosti lokalne skupnosti, na dolgi rok pa tudi nižje cene,” je še dejal minister. Dodal je, da so sredstva za takšne projekte še na voljo, in do poletja napovedal objavo novega razpisa v višini 50 milijonov evrov za sisteme daljinskega ogrevanja.

Energetika Maribor si prizadeva še za postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov, ki bi po eni strani rešil problematiko prevzema preostanka mešanih komunalnih odpadkov, po drugi strani pa zagotovil 60 odstotkov vse potrebne energije v sistemu daljinskega ogrevanja v mestni občini ter znatno povečal delež obnovljivih virov energije v proizvodnem sistemu toplote in električne energije. Po besedah župana je v načrtu tudi postavitev podobnega kotla na biomaso v mestni četrti Melje.