Rutte na ministrskem zasedanju pričakuje zgodovinski dogovor o ciljih glede zmogljivosti

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju dejal, da na srečanju pričakuje zgodovinski dogovor o ciljih glede obrambnih zmogljivosti. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth pa je poudaril, da se članice zavezništva ne bi smele zanašati le na ZDA.

“Moramo se braniti, vlagati v rakete dolgega dosega, v nove nacionalne obrambne formacije, v sisteme poveljevanja in nadzora. Vse to se mora zgoditi, to pa pomeni velike naložbe, ki jih potrebujemo v celotnem Natu,” je ponovil. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je pojasnil še, da novi načrt naložb v obrambo temelji na tem, kar zavezništvo potrebuje v smislu strateških zmogljivosti.

Kot je Rutte dejal v sredo, bodo v ciljih določili, kakšne vojaške sile in konkretne obrambne zmogljivosti potrebujejo članice, da bodo prispevale k okrepitvi odvračalne in obrambne drže Nata. Med prednostnimi področji je omenil zračno in protiraketno obrambo, orožje dolgega dosega in logistiko.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob prihodu na današnje srečanje dejal, da Nemčija za dosego novih Natovih ciljev glede zmogljivosti potrebuje do 60.000 dodatnih vojakov v aktivnem sestavu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemčija si sicer že nekaj časa prizadeva povečati svojo vojsko. Po podatkih obrambnega ministrstva je konec lanskega leta štela 181.150 pripadnikov, kar je manj od dosedanjega cilja 203.000 vojakov.

“Že zdaj vemo, da bomo morali porabiti veliko več, če bomo želeli doseči vse cilje. Dosegli bomo ravnovesje porabe med Kanado, Evropo in ZDA,” je še napovedal Rutte. Dodal je, da so ZDA pokazale popolno zavezanost Natu, vendar se pričakuje, da bodo tudi evropske in zaveznice in Kanada povečale izdatke. “Prepričan sem, da bomo to dosegli,” je poudaril.

Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je ob prihodu na zasedanje izpostavil, da se članice zavezništva ne bi smele zanašati le na ZDA. “V svetu s številnimi grožnjami, ki so jih ZDA pripravljene pomagati reševati, se ne moremo in ne smemo zanašati samo na Ameriko,” je dejal po poročanju agencije Ansa.

Ob tem je ponovil stališče Washingtona, da bi morale zaveznice v Natu za obrambo namenjati po pet odstotkov BDP.

Cilji glede obrambnih zmogljivosti bodo podlaga za pripravo načrta za povečanje obrambnih izdatkov, o katerem naj bi na vrhu na Nizozemskem 24. in 25. junija odločali voditelji članic zavezništva. Rutte naj bi predlagal izdatke v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naložbe neposredno v obrambo in dodatnih 1,5 odstotka BDP za druge naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.

Druga osrednja tema tokratnega ministrskega zasedanja in vrha bo tudi nadaljnja podpora Ukrajini. Po sredinem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino se bodo ministri danes neformalno sestali v okviru Sveta Nato-Ukrajina.