Rubio sprožil razpravo o umiku ZDA iz Evrope

Marco Rubio je za Al Jazeera dejal, da obstaja možnost umika ameriških vojakov iz Evrope. Dodal je, da bi morale Združene države Amerike zapreti vojaške baze in umakniti svoje enote, če jim evropske države ne dovolijo njihove uporabe v času potrebe. Podobno je v intervjuju povedal tudi predsednik ZDA Donald Trump. 

Pri tem je Marco Rubio poudaril, da je Nato koristen za ZDA, saj jim omogoča namestitev vojakov in opreme v tujini. “Toda če gre pri Natu le za to, da branimo Evropo, če je napadena, nam pa odrekajo pravice do baz, ko jih potrebujemo, to ni ravno dober dogovor. Težko je ostati vključen v to in reči, da je to dobro za ZDA,” je opozoril.

Trumpovo administracijo razburjajo evropske zaveznice, ki so zavrnile uporabo vojaške infrastrukture na ozemlju svojih držav. Med naštetimi so denimo Španija, Italija, Francija, Švica, Poljska, Združeno kraljestvo, Nemčija ter nekatere neevropske države, kot so Kanada, Japonska in Avstralija.

A potrebno je pogledati širšo sliko. V resnici gre za več ločenih, med seboj nepovezanih diplomatskih in obrambnih vprašanj. Del evropskih držav je v zadnjih letih zaostril pogoje uporabe svoje vojaške infrastrukture za operacije, ki niso neposredno vezane na NATO ali kolektivno obrambo. To se nanaša predvsem na občutljive operacije zunaj evropskega prostora, kjer države vse pogosteje zahtevajo dodatna politična posvetovanja ali omejitve glede preletov in logistične podpore. Vendar ne gre za enotno odločitev Evropske unije ali NATO zavezništva, temveč za posamične nacionalne politike, ki se razlikujejo od države do države.

Vzporedno s tem se je v javnosti pojavila tudi druga plast mednarodnih napetosti, ki dodatno prispeva k vtisu širšega razkola v zahodnem političnem prostoru. Ena od bolj konkretnih zgodb prihaja iz odnosov med Izraelom in Francijo.

Izrael je v zadnjem obdobju sprejel odločitev o zamrznitvi novih obrambnih naročil pri francoskih proizvajalcih orožja. Po uradnih in medijskih poročilih je bil razlog za to politično nezadovoljstvo z nekaterimi francoskimi stališči glede izraelskih vojaških operacij in omejitev sodelovanja izraelskih podjetij na obrambnih sejmih v Franciji. Pri tem ne gre za popoln prekinitev obrambnega sodelovanja, temveč za selektivno ustavitev novih nakupov in preusmerjanje delov nabav drugam.

Dodaten element širšega konteksta predstavljajo tudi odnosi med Savdsko Arabijo in Združenimi državami Amerike, kjer so v preteklosti že prihajalo do političnih napetosti okoli prodaje orožja in diplomatskih izjav. Po tem, ko je ameriški predsednik Trump povedal nekaj žaljivih izjav, se je Riyadh odločil, da več ne bo kupoval orožja od ZDA.

Če vse te elemente postavimo skupaj, se pokaže, da ne gre za enoten “evropski odgovor” ali prekinjanje vojaških vezi, temveč za vzporedne in morda med seboj nepovezane primere političnega zaostrovanja.

Sara Kovač