Lažnivec in morilec,
sredi mesta nima kaj iskati.
Zbuja strah in zoprnijo,
nam srce je še ranljivo.
On ne more zgled postati tistim,
ki komaj so začeli brati.
Miroslav Pačnik je svojo knjigo Obglavljeni diktator, ki je izšla pri založbi Nova obzorja založništvo v nakladi dva tisoč izvodov na zadnji strani obogatil s pesmijo, ki smo jo poobjavili v uvodnem delu članka. Mimogrede: že število natisnjenih izvodov in kot slišim tudi sama prodaja sta zgovorna podatka, da slovenske bralce še kako zanima obdobje komunizma, ko nam je vladal diktator Tito in njegovi podrepniki.
V knjigi nam avtor slikovito pojasni, kaj ga je sploh pripeljalo do tega, da se je odločil mogočnemu kipu Tita sredi rudarskega Velenja odžagati glavo. Tega ne bi poskušal, kot nam pove v knjigi, če bi namesto tega kipa, ki še vedno razdvaja Slovence, na taisto mesto postavili kip v spomin rudarjem. Mnenja je namreč, da kip Tita, o katerem je v tedniku Demokracija par besed v intervjuju spregovoril tudi zgodovinar in nekdanji kulturni minister dr. Vasko Simoniti, ne sodi drugam kot v kakšen muzej komunističnih diktatorjev. Simoniti je na to temo med drugim povedal: »Titov kip s svojim političnim sporočilom nima nič skupnega s svobodno demokracijo in samostojno Slovenijo. Tito je bil diktator. Zato je bilo dejanje Mira Pačnika, ki je Titu odrezal glavo, po eni strani izraz upora proti diktatorskim režimom nasploh, po drugi strani pa izraz protesta proti pri nas izrazito prisotni miselnosti, da je totalitarni režim še vedno povsem sprejemljiva oblika politične ureditve.«
Ker tega velenjske občinske oblasti niso bile sposobne, torej odstraniti Titovega kipa in ga nadomestiti s kipom rudarja, se je v Pačnikovi glavi porodila ideja, da bi bilo prav na nek zgovorni in vsem vidni način nekaj storiti. Da se ljudje vendarle prebudijo. In izdelal je načrt, kako diktatorju sredi mestnega trga odstraniti glavo.
Kako mu je to uspelo, s kakšnim orodjem si je pomagal in koliko časa je bilo potrebnega, si lahko preberete v njegovi knjigi, ki je mestoma obarvana tudi s humorjem. Preberemo lahko tudi, kakšni so bili njegovi razlogi, da se je odločil za to dejanje, ki ga nekateri obsojajo, mnogi pa tudi podpirajo. Ob koncu knjige boste lahko tudi izvedeli, kakšen je bil postopek dveh policistov, ki sta ga ustavila in mu preiskala avto. Zelo verjetno sta bila od nekoga obveščena, da je Tito sredi noči ostal brez glave oziroma, da je njegova glava v Pačnikovem avtomobilu. Tole pa je med drugim v spremni besedi omenjene knjige zapisal Milček Komelj: »Zato pogumen in premišljeno načrtovan simbolni podvig, ki ga je z vso požrtvovalnostjo in odgovornostjo do slovenskega naroda in svoje vesti opravil namesto pristojnih Miroslav Pačnik, nikakor ni običajen vandalizem, marveč opozorilno dejanje, ki ozavešča, da sodijo taki spomeniki, ki slovenski narod vznemirjajo in ga še vedno ter vse bolj razdvajajo, le še v zgodovinski muzej.«
Miroslav Pačnik pa je v knjigi zapisal tole: »Komunistična miselnost se v Sloveniji na žalost spet razrašča, spet se lahko javno govori o ponovnem lastninjenju podjetij, celo državna televizija odkrito spodbuja komunistično miselnost. Videti je, kot da smo petintrideset let po vojni za samostojno Slovenijo vse pozabili. Kot da hočemo še enkrat nazaj v pekel komunizma.«
No, jaz ne. Zato sem to knjigo z veseljem prebral.
The post Namig za branje: Miroslav Pačnik: Obglavljeni diktator appeared first on Slovenec.

2 hours ago
18











English (US)