
"Rekel bom, da je to moja strast, da je to moje življenje. Ko me bo enkrat minilo, ne bom več na igrišču. Potem bom samo brcal doma," o svoji ljubezni do nogometa razlaga Robert Pevnik, pa čeprav so se njegove trenerske službe pogosto končale predčasno. "Velikokrat sem dobil po glavi, ker sem pošiljal igrat igralce, ki so bili boljši. Se pravi, da me ni toliko zanimal priimek, ni me zanimalo, od kod je, katerega agenta ima." Bil je nogometaš Osijeka, Celja, Olimpije .... "Posebna navezanost je bila iz otroških dni, ker je bila Olimpija v prvi jugoslovanski ligi. Oče je imel rad nogomet in smo veliko hodili na tekme." V zadnjih letih se je vendarle ustalil, najprej na klopi Aluminija, zdaj Bistrice. "Upam, da mi bo kdo od sponzorjev rekel, da želimo v prvo ligo," je ambiciozen in samozavesten kot vedno.