Robert Golob naj bi konec septembra stopil pred sodnika

Zadeva, ki se je začela z ostrim razhodom Roberta Goloba in njegove notranje ministrice Tatjane Bobnar konec leta 2022, se po skoraj štirih letih približuje novi pomembni procesni točki. Po neuradnih informacijah naj bi nekdanji premier 13. oktobra stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo nato odločal o zahtevi tožilstva za sodno preiskavo.

Kaj naj bi Golob pravzaprav storil?

V središču postopka niso le splošni očitki o političnem vplivanju na policijo. Policijska preiskava je tekla v smeri suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika. Po doslej javno znanih informacijah naj bi Golob od Bobnar zahteval določene kadrovske spremembe oziroma odstranitve v policiji, v zameno pa naj bi si ministrica ponovno pridobila njegovo zaupanje. Golob takšno razlago in očitke zavrača.

Prav »zaupanje« je ena najbolj nenavadnih podrobnosti celotne zgodbe. Golob je septembra letos sam dejal, da naj bi bilo po konstrukciji očitka njegovo zaupanje do ministrice tisto, kar naj bi predstavljalo nedovoljeno korist.

Spor se je začel že konec leta 2022

Bobnar je decembra 2022 javno zatrjevala, da je premier povrnitev zaupanja vanjo pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe iz policije. Trdila je še, da Boštjan Lindav ni dobil polnega mandata na čelu policije, ker naj ne bi izpolnil pričakovanj glede kadrovanja. Golob je njene razlage zavračal in spor predstavljal drugače.

Bobnar je nato zadevo prijavila pristojnim organom. Policija je po približno dveh letih preverjanja oktobra 2024 vložila kazensko ovadbo, Specializirano državno tožilstvo pa je 2. oktobra 2025 na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo.

Pomembni sta tudi dve SMS-sporočili

Primer je dobil dodatno razsežnost januarja 2026, ko je Komisija za preprečevanje korupcije v ločenem postopku ugotovila, da je Golob z dvema SMS-sporočiloma Bobnarjevi kršil integriteto. V sporočilih je izražal zaskrbljenost zaradi kadrovske slike v policiji in nezadovoljstvo, ker dogovor po njegovem ni bil izvršen. Golob ugotovitve KPK zavrača in jih izpodbija na upravnem sodišču.

Pomembno: ugotovitev KPK ni dokaz kazenske odgovornosti. Gre za ločen postopek z drugačnimi pravnimi merili.

Nato je prišlo še vprašanje poslanske imunitete

Ker je Golob po vložitvi zahteve za preiskavo postal poslanec, je ljubljansko okrožno sodišče avgusta letos odprlo še vprašanje njegove procesne imunitete. Golob je sporočil, da se nanjo ne bo skliceval, državni zbor pa mu je 2. septembra imunitete ni priznal. Za takšen sklep je glasovalo vseh 75 navzočih poslancev, tudi Golob.

S tem je bila ta procesna ovira odpravljena.

Kaj se lahko zgodi po zaslišanju?

N1 poroča, da naj bi bil narok že sklican za konec septembra oziroma začetek oktobra, POP TV pa je pozneje objavil še natančnejšo neuradno informacijo – 13. oktober. Sodišče datuma ne potrjuje, saj zaslišanja v tej fazi niso javna, Golob pa po zadnjih informacijah vabila še ni prejel.

Šele po zaslišanju bo preiskovalni sodnik presodil, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo sodne preiskave. To pomeni, da Golob trenutno ni pravnomočno spoznan za krivega niti uvedba preiskave še ni odločena. Če jo bo sodišče uvedlo, se bo postopek premaknil v naslednjo fazo; zoper takšno odločitev so mogoča tudi pravna sredstva.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

<p>The post Robert Golob naj bi konec septembra stopil pred sodnika first appeared on NaDlani.si.</p>