Električni tovornjak je pripravljen, ampak tudi dizel je še vedno živ

Če je bila leta 2024 na sejmu IAA v Hannovru v ospredju elektrika in dizelskega motorja skoraj nismo videli, je sedaj slika povsem drugačna. Elektrika je tu, ampak dizel je še vedno živ, ni izginil in tudi še kar nekaj časa ne bo.

Na sejmu IAA Transportation 2026 v Hannovru se je težišče dokončno premaknilo od vprašanja, ali bo težki cestni promet električen, k precej bolj konkretnemu vprašanju: kako hitro, kje in po kakšni ceni ga je mogoče polniti. Novi električni vlačilci že ponujajo dosege, ki segajo proti 600 ali 700 kilometrom, megavatno polnjenje pa čas postanka približuje obveznemu odmoru voznika. Ob njih še vedno stojijo dizelski, hibridni in vodikovi modeli. Razlog ni nostalgija, temveč dejstvo, da enotna rešitev za vse vrste prevoza še ne obstaja.

Hannovrsko razstavišče je med 15. in 20. septembrom znova postalo središče svetovne industrije gospodarskih vozil. Organizator je že pred začetkom napovedal skoraj povsem zapolnjene hale, več kot 70 odstotkov mednarodnih razstavljavcev in 26 odstotkov podjetij, ki so na IAA nastopila prvič. V programu je bilo več kot 150 svetovnih premier in novih izdelkov. To niso le številke o velikosti sejma. Povedo, kako hitro se trg odpira novim znamkam, dobaviteljem programske opreme, ponudnikom polnilne infrastrukture in proizvajalcem iz Azije.

Prvi vtis je zato nekoliko drugačen kot pred nekaj leti. Električni tovornjaki niso več postavljeni v ločen tehnološki kotiček, kjer bi jih obiskovalci opazovali kot prototipe. Stojijo v središču razstavnih prostorov, ob njih pa proizvajalci prodajajo celoten paket: vozilo, polnjenje, upravljanje energije, financiranje, digitalni nadzor in servis. Beseda, ki se na stojnicah ponavlja skoraj tako pogosto kot elektrifikacija, je razpoložljivost. Prevozniku namreč doseg sam po sebi ne pomeni veliko, če tovornjak čaka na polnilnico, če električnega priključka v bazi ni mogoče pravočasno povečati ali če programska oprema ne zna uskladiti polnjenja celotne flote.

Geslo letošnjega sejma je We Deliver. Industrija z njim sporoča, da vozila za prehod na promet brez izpustov niso več oddaljena obljuba. Hkrati pa se med razstavnimi eksponati in konferenčnimi razpravami čuti napetost. Proizvajalci so povečali doseg, moč polnjenja in izbiro konfiguracij, medtem ko javna infrastruktura, omrežne priključne moči in dovolj predvidljivi pogoji za naložbe napredujejo počasneje.

Težki promet je pri tem pod največjim pritiskom. Predsednica nemškega združenja avtomobilske industrije VDA Hildegard Müller je ob odprtju opozorila, da težka vozila ustvarijo skoraj 30 odstotkov emisij CO₂ evropskega cestnega prometa. Na razstavišču je bilo dokazov o tehnološkem odzivu dovolj. Manj jasen ostaja odgovor, kdo bo dovolj hitro zgradil energijski sistem okoli teh vozil.