Revizorji opozorili na problematičnost vojaške mobilnosti v EU

Premiki vojakov in bojne opreme čez države članice Evropske unije so še vedno problematični, vojaška mobilnost pa še ni na hitrem pasu, v danes objavljenem poročilu o vojaški mobilnosti v EU opozarja evropsko računsko sodišče. EU poziva k bolj osredotočenim ukrepom in bolj predvidljivemu financiranju.

Revizorji so ugotovili, da je napredek pri akcijskem načrtu EU za vojaško mobilnost iz leta 2022 zaradi slabosti v zasnovi neenakomeren in da so pri izvajanju še vedno ovire. Cilj glede hitrih in nemotenih premikov vojaškega osebja, opreme in sredstev znotraj in zunaj EU v kratkem času in velikem obsegu še ni bil dosežen, so sporočili s sodišča.

Povezava je nov akcijski načrt sprejela po začetku ruske agresije na Ukrajino, saj je bila to prelomnica, zaradi katere so postale strateške potrebe EU po vojaški mobilnosti izredno pomembne.

Evropska komisija je v odzivu poudarila, da se je z akcijskim načrtom hitro odzvala, ko se je EU soočila z rusko agresivno vojno proti Ukrajini. Zagotovila je, da bo vojaška mobilnost prednostna naloga v okviru njenega mandata in da bo pri tem izhajala iz priporočil sodišča. Ta je izpostavila kot priložnost za nujno potreben napredek na področju vojaške mobilnosti.

Član računskega sodišča Marek Opiola, pristojen za poročilo, je izpostavil, da je vojaška mobilnost bistvena za to, da postanejo obrambne zmogljivosti EU verodostojne, jasno pa je tudi, da morajo biti vojaški premiki hitri. Opozoril je, da še ni bila dosežena polna hitrost, saj so ji napoti ozka grla.

Kot primer so na sodišču navedli birokratske postopke. Tanki iz ene članice EU se na primer ne smejo premikati čez drugo, če presegajo s cestnoprometnimi predpisi določeno maso. Ob tem mora članica v običajnih okoliščinah uradno obvestilo za čezmejni premik podati 45 dni vnaprej.

Revizorji so tudi ugotovili, da Evropska komisija pri pripravi drugega akcijskega načrta ni vnaprej temeljito ocenila potreb. S tem je onemogočila, da bi bile v njem zanesljive ocene financiranja, potrebnega za dosego ciljev. Skupni proračun EU za vojaško mobilnost v višini 1,7 milijarde evrov za obdobje 2021-2027 so tako članice porabile že do konca leta 2023.

Pri odločanju o tem, kateri infrastrukturni projekti z dvojno rabo naj se financirajo, niso bili dovolj upoštevani geopolitični in vojaški dejavniki. Poleg tega so projekte izbirali nesistematično, vsakega posebej, ne nujno na najbolj strateških lokacijah.

Financirali so predvsem projekte na vzhodu EU, na južni osi proti Ukrajini pa niso financirali skoraj nobenih projektov. Ob tem so bili izbrani, preden so bile določene najnujnejše prioritete.

Sodišče je še pojasnilo, da je bila revizija osredotočena na akcijski načrt EU 2.0 za obdobje 2022-2026, v okviru katerega je EU financirala 95 projektov v 21 državah članicah.

Članice EU so sicer v letu 2023 za obrambo porabile skoraj 280 milijard evrov, v letu 2024 pa naj bi po načrtih za to namenile 326 milijard evrov. V primerjavi s tem je poraba EU za vojaško mobilnost skoraj zanemarljiva, dodaja sodišče.