Reševanje v gorah stane do 7.000 evrov na uro, račun pa davkoplačevalcem: je čas za spremembo?

Helikopterji so letos na pomoč poleteli že 93-krat, gorski reševalci pa so posredovali 248-krat. Ob stroških, ki lahko za en sam polet dosežejo več tisoč evrov, se znova odpira vprašanje: bi morali imeti pohodniki za obisk gora obvezno zavarovanje?

Reševanj je vse več, račun ostaja pri davkoplačevalcih

Slovenske gore vsako leto privabijo množice domačih in tujih obiskovalcev, z njimi pa narašča tudi število intervencij. Gorski reševalci so letos do zdaj posredovali že 248-krat, kar je približno petina več kot v enakem obdobju lani. Helikopterji Slovenske vojske in policije so na pomoč poleteli 93-krat, pri čemer je lahko že ena ura leta vredna med 3.700 in 7.000 evri. To niso drobni stroški. Gre za denar, ki ga v sistemu zdaj krije javna blagajna, ne glede na to, ali pomoč potrebuje izkušen planinec, nepripravljen obiskovalec ali tuji turist.

Lani je bil helikopter pri gorskih reševanjih angažiran 273-krat, med rešenimi pa je bilo kar 219 tujcev. Gorska reševalna zveza Slovenije ocenjuje, da tujci trenutno predstavljajo približno petino vseh ponesrečenih, njihov delež pa se v poletnih mesecih praviloma še poveča. Prav v času, ko se poti proti Triglavu, Kredarici in drugim vrhovom polnijo, postaja razprava o odgovornosti obiskovalcev še bolj aktualna.

V večih državah je reševanje v gorah ob neupoštevanju pravil že mnoga leta plačljivo; vir: Facebook

V tujini brez zavarovanja lahko sledi visok račun

V številnih evropskih državah gorsko reševanje ni samoumevno brezplačno. V Avstriji lahko oseba brez ustreznega zavarovanja sama plača helikoptersko intervencijo, za 40 minut reševanja pa je bila navedena povprečna cena skoraj 5.000 evrov. V Italiji pravila niso enotna, vendar so lahko stroški helikopterja ponekod zelo visoki, tudi od 90 do 120 evrov na minuto.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja pri tem ne pomeni popolne zaščite. Krije nujno zdravstveno oskrbo v javnem sistemu, praviloma pa ne tudi helikopterskega reševanja, iskanja v gorah, prevoza s smučišča ali vrnitve poškodovanega domov. Zato ZZZS za obisk Avstrije in Italije priporoča dodatno zavarovanje, ki izrecno vključuje gorsko in helikoptersko reševanje.

Ali bi plačljivost ljudi res naredila previdnejše?

Na ministrstvu za obrambo opozarjajo, da bi morala morebitna nova ureditev veljati enako za vse državljane EU, torej tudi za Slovence. Obenem poudarjajo, da je glavni namen reševanja zaščita življenja, ne izstavljanje računov v najbolj kritičnih trenutkih. Skrb ni odveč: če bi se ljudje bali visokih stroškov, bi lahko predolgo čakali s klicem na pomoč, posledice pa bi bile lahko še hujše.

Toda med nesrečami so tudi primeri ljudi, ki se v gore odpravijo brez primerne opreme, brez informacij o razmerah ali z napačno oceno svojih sposobnosti. Morda rešitev ni enostavna obveznost za vse, temveč jasen sistem, v katerem bi bila nujna medicinska pomoč zaščitena, očitno neodgovorno ravnanje pa ne bi vedno ostalo brez posledic. Gore ostajajo odprte za vse, a odgovornost za pot vanje ne bi smela ostati samo na ramenih reševalcev in davkoplačevalcev.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

<p>The post Reševanje v gorah stane do 7.000 evrov na uro, račun pa davkoplačevalcem: je čas za spremembo? first appeared on NaDlani.si.</p>