Reševalci obupani: ‘Zaradi te napake ljudje umirajo.’

Velikonočni prazniki. Dnevi, ko se mnogi odpravljajo na obisk k sorodnikom, na izlet ali proti morju. Ceste? Gneča. Kolone. In v vsem tem kaosu nekje nekdo potrebuje pomoč. Hitro.

Agencija za varnost prometa (AVP) skupaj s Policijo, DARS-om, reševalci, gasilci in Zavodom Reševalni pas opozarja: ko pride do zastoja na avtocesti ali hitri cesti, moramo vozniki takoj ustvariti reševalni pas. Brez izgovorov. Brez čakanja. Gre za tiste minute, ki lahko odločajo o življenju.

Kaj to sploh je reševalni pas? In kako ga ustvarimo pravilno?

Reševalni pas ni nekaj, kar “lahko naredimo, če se spomnimo”. Je zakonska obveznost in še več, človeška odgovornost.

Gre za prazen pas med kolonami vozil, namenjen izključno reševalcem, gasilcem in policiji. Ko se promet ustavi ali se začne zgostitev, morajo vozila na levem pasu zapeljati čim bolj levo, tudi čez robno črto. Vsa ostala, torej srednji in desni pas pa čim bolj desno, tudi na odstavni pas, če je treba. Pomembno: to naredimo takoj, ko promet začne upočasnjevati, ne šele ko se popolnoma ustavi.

Foto: Reševalni pas na obvoznici

Zakaj? Ker reševalci niso čarovniki. Ne morejo leteti. Lahko pa hitro pomagajo, če jim damo prostor.

Ko šteje vsaka sekunda: posledice nepravilnega ravnanja

Ko se zgodijo hude prometne nesreče, in zgodijo se, imajo reševalci včasih na voljo manj kot deset minut, da pridejo do poškodovanca in začnejo ukrepati. Če pot do njih ovira kolona vozil, ki ni ustvarila reševalnega pasu, se lahko zgodi najhujše.

In najhuje? Veliko nesreč se zgodi ravno takrat, ko promet naraste. Torej v času dopustov, praznikov in dolgih vikendov. Praznična sproščenost, povečan promet, preutrujeni vozniki in nesreča se hitro zgodi.

Prometna varnost v številkah: smo boljši, a še vedno ranljivi

​Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je bilo leto 2024 najvarnejše doslej na slovenskih cestah, saj je do 22. decembra 2024 v prometnih nesrečah umrlo 70 oseb, kar je osem manj kot v enakem obdobju leta 2023 (78 smrtnih žrtev).​

Poleg tega je Slovenija med 16. marcem in 12. aprilom 2024 zabeležila najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče – 28 zaporednih dni.

Ampak pozor. Statistika je lahko varljiva. Le en trenutek nepazljivosti, ena napačna odločitev, in število se lahko znova zviša.

Zato stroka enotno poziva: ne zanašajmo se na številke, raje ukrepajmo odgovorno.

Kaj vse se že dogaja in kaj še lahko naredimo?

AVP in Policija že vrsto let izvajata preventivne kampanje. Letaki z navodili so prevedeni v več jezikov, koristno za tuje voznike. Organizirajo se delavnice, na katerih poučujejo tudi poklicne voznike. Vključujejo se celo otroci. V šolah jih učijo pomena prometa in varnosti.

Ampak resnica? Vse to ni dovolj, če sami ne spremenimo navad.

Vsak voznik je potencialni rešitelj

Nihče od nas si ne želi postati del črne statistike. Pa vendar, danes si ti v koloni, jutri si morda na tleh, v avtomobilu, ki ne moreš dihati brez kisika. In tisti reševalec, ki čaka v zastoju, ti lahko reši življenje.

Ustvarjanje reševalnega pasu ni le neka “priporočena praksa”. Je zakon. In še pomembneje, je osnovna človeška solidarnost.

Torej: ko se naslednjič promet ustavi, pomisli. Tvoja poteza lahko reši življenje. Morda celo tvoje.

---

Vir: policija.si, Agencija za varnost prometa, Zavod reševalni pas

Pripravil: K. J.

The post Reševalci obupani: ‘Zaradi te napake ljudje umirajo.’ first appeared on NaDlani.si.