Renata Gojkovič. Kot pedagoginja in plesna učiteljica stremim k strokovnosti!

21 hours ago 29

Plesni klub Zvončica, ki sta ga pred petnajstimi leti ustanovila Renata in njen mož Iztok Gojkovič praznuje 15 let.

Draga Renata, moj portal čestita ob 15 letnici delovanja vašega plesnega studia Zvončica. Se spomniš zakaj konkretno si pred toliko leti osnovala lasten plesni studio in zakaj Zvončica?
Zasluge za to ima predvsem moj partner Iztok Gojkovič. Delala sem v plesnem teatru IGEN, saj sem prva izmed petih deklic, ki jih je takrat k sebi poklical Igor Jelen Iggy in ustanovil plesno skupino Zvezdice, ki se je kasneje preimenovala v IGEN. Opazil je, da nisem to jaz, da se ne morem izraziti, kot želim zato je prišel na idejo o samostojnem studiu. Potreboval je več mesecev, da me je prepričal, saj sem bila zapisana IGNU, ki je bil velik del mojega življenja, kjer sem tudi pridobila največ plesnega znanja kot plesalka in kasneje kot plesna učiteljica in kjer sem se dobro počutila.

Odhod ni bil lahek, a včasih so spremembe zelo dobrodošle, kar se je pokazalo tudi pri meni. In tako je nastal Plesni studio Zvončica v Šmarju pri Jelšah predvsem zato, ker imam tam delo in sem zaposlena kot vzgojiteljica predšolskih otrok. Zvončica pa zato, ker mi je Iztok, ko sva se spoznala podaril prelepo vijolično vilo Zvončico in ko sva iskala ime za plesni studio, sem na polici zagledala to Zvončico in ime je bilo tu.

Se ti zdi 15 let dolgo ali kratko obdobje?
Če pogledam nazaj, ko sem začela plesati, to je bilo pri 5-ih letih, se mi ne zdi tako veliko teh 15 let, a ko pogledam na začetek naše Zvončice je zame to že veliko, čeprav je še dosti pred nami.
In kakšen je pogled na teh petnajst preplesanih let? Na kaj si recimo najbolj ponosna in kaj je tisto, kar ni bilo mogoče tako prijazno in si že skoraj pozabila?
Ko pomislim na število 15 in na naš začetek, se mi pred očmi vrtijo slike našega začetka, ko nas je bilo najprej 30 potem 50, 70 in že čez 100. Plesali smo v prostorih vrtca, šole. Svojega prostora še nismo imeli, to je prišlo kasneje, naš lasten studio, kjer smo zdaj. Ponosna sva na prav vse naše plesalce, še posebej na tiste, ki so z nami začeli pri treh letih in so zdaj kot posamezniki že naši plesni učitelji. S ponosom gledava na njih, ker so pri nama pridobivali večino plesnega znanja, ki ga zdaj predajajo mlajšim. Pohvalila bi tudi posamezne starše, ki nas spremljajo, zaupajo in spodbujajo od vsega začetka, so naš steber. V manjšem kraju je to še kako dobrodošlo.

Ne morem pa mimo tega, da smo preko noči ostali brez prostorov in to preden smo odšli kot predstavniki države Slovenije na festival Radost Evrope v Beograd, saj občina ni imela posluha za nas, svetla točka pa so bili šmarski gasilci, ki so nam odstopili svoje prostore, kjer smo lahko vadili. Po vrnitvi iz festivala pa je šel Iztok v akcijo in našel hišo za nov studio.

Boš oz. boste organizirali tudi kakšno posebno praznovanje ali se bo praznovanje raztezalo skozi celo leto?
V mesecu juniju bomo pripravili zaključno produkcijo, kamor bodo povabljeni vsi člani, ki so kadarkoli plesali pri nas, prav tako učitelji, ki so učili pri nas. Pripravljamo posebno zgodbo, našo zgodbo skozi filmsko in risano glasbo, kjer pa se bomo dotaknili naših začetkov in do zdaj. Naj pa še kaj ostane skrivnost.

V vaši ‘ponudbi’ je ogromno plesnih zvrsti. Katere so in za katere je največ zanimanja?
Ponudba je res pisana in za vsakega nekaj. Smo edini v kraju, ki ponujamo več plesnih zvrsti, saj imajo ostali klubi v ponudbi večinoma hip hop. Plesne ustvarjalnice 1, 2, 3,4 kjer plešejo najmlajši-vrtčevski otroci, skupina VILINKE – otroci ,5,6, let (Show dance, jazz balet), skupina ZVEZDICE, kjer plešejo otroci 1,2 razred (Jazz balet, show dance, modern, plesno gledališče), pionirji Jazz balet, modern, sodobna
mladinci jazz balet, modern, sodobna tehnika, hip hop pionirji, mladinci
In na novo tudi klasični balet.

Do prednedavnega sta bila Celjana, ki imata studio v Šmarju pri Jelšah. Majhen kraj z mnogimi plesalci, kajne? Koliko vas je in iz kakšnih vzgibov se vpisujejo v vajin studio?
Ja, nisva več Celjana, saj sva že leto in pol preseljena v Grliče, občina Šmarje pri Jelšah. Trenutno nas je v studiu okoli 100 od 2,5 let do 20 leta starosti. Za majhen kraj veliko plesalcev. So pa med temi tudi otroci iz Podčetrtka, kjer plešemo v prostorih Inkubatorja. Prav tako imamo tudi eno skupino v OŠ Zibika, kjer plešejo vrtčevski otroci, ki jih sama poučujem. Letos je največji vpis predvsem v Plesne ustvarjalnice, saj imamo v teh skupinah kar 45 otrok. Ker delam kot vzgojiteljica mislim, da je tu večja prednost za vpis, saj otroke navdušim nad gibanjem. Opažam tudi, da je za ples vse več zanimanja tudi pri dve letnih otrocih. Plešejo tudi v pleničkah. Vpisujejo pa se zaradi želje po gibanju, da nastopajo, želje po plesu in večkrat so tudi starši tisti, ki želijo, da otroci plešejo.
Torej, raznolika je tudi starostna populacija vašega studia?
Starost otrok, ki prihaja v naš studio je različna. Od najmlajših do mladincev. Se pa vsako leto pozna, ko gredo plesalci v srednjo šolo ali na faks.

Redno se udeležujete tudi različnih tekem in festivalov. Najbrž iz preprostega razloga, ki je vsem znan- tekme&nastopi so motivacija. Je tudi pri vas tako?
Res je, se udeležujemo tudi tekmovanj kjer smo zelo uspešni. Čeprav naši treningi potekajo enkrat do dvakrat na teden, vedno s tekmovanj prinesemo medalje. Smo se pa odločili, da več kot treh se ne bomo udeležili saj nismo le tekmovalno naravnani in ne želimo nad otroki-plesalci izvajati pritisk. Vsako tekmovanje je drugačno in na vsakem so drugi sodniki, ki vidijo po svoje. Motiviramo pa otroke tudi za druge nastope in prireditve, ki se jih radi udeležujemo. Festivalov pa se bolj kot ne udeležijo le starejši. Je pa tekmovanje tudi motivacija pri posameznikih, da se vpišejo na plesne.

Kje pa nabiraš nova plesna znanja?
Jaz že dolgo ne nabiram več plesnega znanja. Če si že, si pogledam razne posnetke na spletu, stare posnetke moje plesne poti in pa zaupam vase, v svoje sposobnosti. Učim predvsem mlajše skupine in pomagam pri tekmovanjih. Kot pedagoginja in plesna učiteljica stremim k strokovnosti. Pomembno mi je, da se otrok nekaj nauči, da pokaže svoje znanje in to z veseljem in zadovoljstvom. Ples ni samo skakanje, je veliko več, ko se otrok izrazi preko različnih gibov ob tem pa mora usvojiti osnovne plesne prvine. Sem pa svoje plesno znanje pridobivala na plesnih seminarjih, na poletnih plesnih šolah, tudi opravila izobraževanje pri Nevi Kralj za otroke s posebnimi potrebami, poučevala 10 let v Plesnem Valu v Celju, pri Plesnem studio IGEN, pomagala pri začetkih Anki Rener Kremžar-Plesna zgibanka v Celju, ter poučevala vzgojiteljice.

Kaj meniš je najbolj pomembno za napredek današnjega plesalca in kaj za pedagoga?
Vsak plesalec mora spoštovati plesni bonton. Medsebojno spoštovanje je zelo pomembno. Prav tako se mora plesalec zavedati, da je urejenost pri plesu tudi pomembna (sicer je to odvisno od plesne zvrsti ). Poznati in obvladati mora tehniške in umetniške spretnosti. Plesne tehnike in sposobnost izražanja čustev skozi gib so zelo pomemben faktor. Imeti dober smisel za ritem in glasbo ter zmožnost sodelovanja z drugimi plesalci v harmoniji. Poleg tega je potrebna vztrajnost in predanost in v prvi vrsti močna strast in ljubezen do plesa. Je pa tudi pomembna disciplina, prehrana in fizična pripravljenost. Za napredek pa je dobro, da se udeležuje različnih plesnih izobraževanj, ki mu prinesejo nadgradnjo že osvojenega znanja. Plesni pedagog pa mora imeti veliko čuta za otroke, za ples, za delo pedagoga. Mora biti vzor in prijatelj obenem. Mora si postaviti avtoriteto v skupini, a se tudi spustiti na nivo otrok. Ne sme biti površinski. Dober pedagog otroke uči strokovno, brez napak. Poznati mora konstitucijo človeškega telesa, nenehno opazovati, biti miselno prisoten, zaznavati, pomagati, spreminjati, iskati vedno nekaj novega in delati nadgradnjo. Vsekakor pa pustiti tudi prosto ustvarjalnost in pri tem spodbujati otroke. Dober pedagog mora opaziti, kaj si plesalci želijo, kaj potrebujejo in se tudi sam učiti od njih.

V čem pa se je poučevanje plesa spremenilo izpred petnajstih let pa do danes? In v čem so se spremenili plesalci?
Opažam, da je pri plesu vse več akrobatike, gimnastike. Veliko je liftov, težkega gibanja, ponekod v plesu ne opazim več tiste prave izraznosti. Petnajst let nazaj tega ni bilo toliko. Otroci so vse bolj gibčni, kar opazim že v vrtcu. Plesalci pa so različni. Pri nekaterih ni tiste prave vzdržljivosti, posamezniki hitro obupajo, ker ne zmorejo narediti npr. špage, čeprav jim razložiš, da je to povezano tudi z naravno odprtostjo. Hitreje so užaljeni, ko slišijo kritiko.

Ste člani UPZS. Ali čutite kakšen manko, da niste tudi del PZS?
Ne.
Kakšen pa je tvoj pogled na slovensko plesno sceno?
Uh. Veliko imamo dobrih in kvalitetnih plesnih šol in seveda veliko dobrih plesalk in plesalcev, ponudba plesa v skoraj vseh večjih mestih je zelo bogata. Prav tako je veliko dobrih in odličnih plesnih predstav in prireditev.

Z možem Iztokom sta usklajen tandem. Kako funkcionira takšno profesionalno zasebno partnerstvo?
On je prevzel večje vodenje Plesnega studia, saj je naš direktor, sama pa sem pedagoginja in poučujem predvsem mlajše skupine tako, da sva si razdelila delo. On tudi poskrbi za učitelje, vse kar potrebujejo, skrbi za finance, jaz pa za vodenje pri točkah, informacijah za starše pri organizacijah nastopov ter mentorstvu učiteljem. Res se dopolnjujeva in pomagava, da gre plesna pot naprej.

Zakaj pa sploh plesati in kaj prinaša ples v tvoje življenje?
Ker je to nekaj najlepšega. Ko se lahko izrazim na svoj način, preko giba, ko sem sama v svojem plesu in pozabim na vse skrbi, samo predam se gibu, glasbi in preprosto uživam. Ker me ples spremlja že od petega leta in bo z mano do konca življenja. Ples je zame kot dihanje in ni dneva, da ga ne bi preživela s plesom, v plesu…Plešem, plešem skozi življenje.