EMA KONCILIJA: EMPIRIČNA ANALIZA ŽANRA KRIMINALKE (RECENZIJA)

Piše: Metka Nograšek

EMA KONCILIJA: EMPIRIČNA ANALIZA ŽANRA KRIMINALKE

Založba: Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

Leto izida: 2025

Vsak pisatelj je gotovo ponosen, da strokovnjak analizira njegovo delo. Prav to predstavlja Empirična analiza žanra kriminalke Eme Koncilija. Pod drobnogled je vzela najbolj priljubljene slovenske sodobne kriminalke. Znameniti avtorji so: Avgust Demšar, Tadej Golob, Irena Svetek in Mojca Širok. Njihovo delo je s podrobno analizo na podlagi platforme Voyant Tools primerjala z legendarnimi deli Joja Nesbøja. Naj omenim, da je izvedla metodo oddaljenega branja, ki je danes razvito v koncept razumevanja literarnega dela kot polja odnosov, ki jih je mogoče interpretirati z uporabo računalniških vzorcev (Zajc in Purg 43, Digitalna humanistika in literatura).

Za analizo je Koncilijeva uporabila izvirna besedila v formatu .txt in lematizirana besedila. Lematizacija je jezikoslovni in računalniški postopek, pri katerem besede v besedilu spreminjamo v njihovo osnovno oziroma slovarsko obliko, imenovano lema. Npr. delam-delati (Vir: umetna inteligenca). Med drugim je zanimivo tudi povprečno število besed v povedi. Avtorica navaja: »V romanu Pogodba Mojce Širok je orodje zaznalo kar 66,3 besed na poved, zato sem po premisleku analizo na lematiziranem korpusu označila za irelevantno.« Dr. Igor Žunkovič pa v recenziji navaja, da avtorica vzpostavlja primerjalno študijo med slovenskimi detektivkami in Nebøjevim skandinavskim tipom detektivke. Ob slednjem me prešini, da je Nesbøjevo delo, čeprav ne pionirsko, pa gotovo mejno, saj začrtava pot marsikomu drugemu. Nazadnje sem namreč prebrala kriminalno Digitalno trdnjavo Dana Browna. Strastni bralci kriminalk pa me vedno bolj navdušujejo nad tako imenovanim Skandinavskim romanom. Raziskava je pokazala tudi, da so knjige tega sloga kar precej dolge, daljše od večine povprečnih slovenskih kriminalk.

V spodbudo predvsem vsem domačim piscem Ema Koncilija v zaključku navaja: »V nadaljevanju bi bilo raziskavo smiselno nadgraditi z vključitvijo večjega števila slovenskih in skandinavskih kriminalk, prav tako bi bilo morda v korpus smiselno vključiti tudi druga sodobna slovenska besedila (predvsem tudi druga dela avtorjev kriminalk), na podlagi katerih bi se potem dejansko videlo, katera besedila se povezujejo med sabo in ali je že sam korpus pristranski.«

Empirična analiza kriminalke je izvrsten pokazatelj strukture kriminalk, ki osvaja slovenske bralce.