Rebalans v Rušah sprejet, a ob burni razpravi: svetniki kritični do načrtovanja, županja zavrača očitke

Občinski svet Občine Ruše je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2026, s tem pa tudi rebalans letošnjega proračuna. Pot do glasovanja je zaznamovala burna razprava. Del svetnikov je občinskemu vodstvu očital slabo oziroma preveč optimistično načrtovanje, umikanje investicij in še vedno nedokončano kanalizacijo. Županja Urška Repolusk očitke zavrača: po njenih besedah gre pri večini projektov zgolj za spremenjeno dinamiko izvajanja, iz proračuna pa dejansko izpada le revitalizacija stare upravne enote.

Rebalans proračuna je bil na seji ruškega občinskega sveta ena od točk, pri kateri so se razlike med občinskim vodstvom in delom svetnikov pokazale najbolj izrazito.

Po pojasnilih občinske uprave se prihodki zmanjšujejo predvsem zaradi drugačne dinamike treh večjih investicijskih projektov. Pri projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda se načrtovani prihodki zmanjšujejo za dobrih 460.000 evrov, pri prizidavi in delni rekonstrukciji vrtca za okoli 100.000 evrov, največji izpad pa predstavlja revitalizacija stare upravne enote. Občina na razpisu ni bila uspešna, zato je iz tega naslova iz načrtovanih prihodkov izločila 1,2 milijona evrov. Z rebalansom se zmanjšuje tudi načrtovano zadolževanje, in sicer za dobrih 700.000 evrov. Za investicije naj bi bilo po novem namenjenih dobrih 7,5 milijona evrov.

Muršičeva: Proračun bi moral biti načrtovan bolj racionalno

Svetnica Bojana Muršič – SD, je dejala, da potrebo po rebalansu razume, zlasti zaradi treh velikih projektov – stare upravne enote, kanalizacije in vrtca. Toda ob tem je opozorila na prerazporeditve, ki po njenem kažejo, da nekatere postavke niso bile dovolj natančno načrtovane.

Posebej je izpostavila več kot 100.000 evrov sprememb pri urejanju javnih površin in nizko realizacijo prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč – po njenih besedah je bilo od načrtovanih 190.000 evrov realiziranih približno 61.000 evrov. “Ljudje od nas pričakujejo politično odgovornost,” je poudarila in pozvala, naj se v prihodnje proračunska sredstva načrtujejo čim bolj natančno in realno.

Županja je odgovorila, da ima občina praviloma le en rebalans na leto in da so razlogi za letošnje spremembe večinoma objektivni.

Kanalizacija zanetila najostrejši del razprave

Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je opozoril, da projekt ob koncu mandata še vedno ne bo zaključen. Po njegovem bi morala občina narediti več, da bi pridobila manjkajoča sredstva in projekt pripeljala do priključitve na čistilno napravo. “Danes ugotavljamo, da kanalizacije v tem mandatu ne bomo imeli zaključene,” je dejal Bačun. Ob tem je opozoril tudi na okoljski vidik in dejstvo, da vprašanje odvajanja odpadnih voda v Rušah ostaja odprto.

Županja mu je odgovorila, da problem kanalizacije ni nastal v tem mandatu, temveč se v občini vleče že desetletja. Poudarila je, da je bilo doslej zgrajenih 7,7 kilometra kanalizacijskega omrežja, za projekt porabljenih okoli 3,8 milijona evrov in pridobljenih približno 740.000 evrov nepovratnih sredstev. Po njenih navedbah je omogočenih okoli 640 novih priključitev.

Knez: “Ne pišemo Dedku Mrazu, ko pišemo proračun”

Med najostrejšimi kritiki je bil Darko Knez – Gibanje svoboda, ki je razpravo usmeril neposredno v vprašanje kakovosti proračunskega načrtovanja.

Ocenil je, da svetniki že leta opozarjajo na preveč optimistično zastavljene investicijske proračune in težave pri kanalizaciji. Posebej ga je zanimalo, zakaj občani po njegovih besedah plačujejo višje položnice, če del občine še nima urejene kanalizacije. Njegov nastop je zaznamovala tudi ena najostrejših izjav razprave: “Nehajte pisati seznam želja. Ne pišemo Dedku Mrazu, ko pišemo proračun. Pišemo dejansko to, kar si občina lahko realno splanira.” Knez je problematiziral tudi prikaz lastnih sredstev za kanalizacijo in zahteval jasno pojasnilo, kaj lahko občani dejansko pričakujejo: ali bo kanalizacija zgrajena in kdaj.

Občinska uprava je odgovorila, da občina zaradi čakanja na državna oziroma kohezijska sredstva projekt vmes financira iz lastnega proračuna. Po pojasnilu uprave občina tako od leta 2022 zalaga sredstva za stroške, za katere pričakuje povračilo po zaključku postopkov.

Vrtec napreduje, a svetniki odprli vprašanje varnega dostopa

Druga pomembna tema je bil vrtec. Pri projektu se del načrtovanih prihodkov in odhodkov z rebalansom časovno prestavlja v prihodnje leto. Županja je pojasnila, da se bo investicija začela še letos, del sredstev pa bo porabljen oziroma črpan prihodnje leto. Poudarila je tudi, da mora občina pri vrtcu zagotoviti zakonsko predpisane normative.

Toda v razpravi se ni govorilo samo o denarju. Bačun je opozoril predvsem na ureditev dostopa do vrtca, parkiranje in varnost otrok. Po njegovem mnenju bi bilo treba projekt zastaviti širše in skupaj z investicijo rešiti tudi vprašanje varnega prihoda staršev in otrok. Opozorilo je zaostril z besedami, da nove igralnice ne bodo pomagale, če pri dostopu ne bodo rešene bistvene varnostne težave.

Županja takšne ocene zavrača. Po seji je poudarila, da so bile ob vrtcu in v njegovi neposredni bližini že urejene dodatne parkirne površine, med drugim novo parkirišče ter 25 parkirnih mest ob Ruški četi. Po njenem je zato trditev, da starši z otroki nimajo zagotovljenega varnega dostopa, preveč pavšalna. Ob tem je poudarila, da neposreden dovoz z avtomobilom do samega vrtca ni običajna rešitev in da je parkiranje zagotovljeno v neposredni bližini.

Stara upravna enota ostala brez 1,2 milijona evrov

Še eno veliko spremembo v rebalansu predstavlja revitalizacija objekta stare upravne enote. Občina je za projekt računala na približno 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, vendar na razpisu ni bila uspešna. Zato je to po besedah županje edina večja investicija, ki se z rebalansom dejansko umika iz letošnjega proračuna, medtem ko gre pri drugih projektih predvsem za časovne zamike.

Repoluskova je po seji pojasnila, da je občina na razpisu izgubila točke predvsem zaradi kriterijev, na katere ni mogla vplivati – objekt ni na degradiranem območju, ni v Triglavskem narodnem parku in ne leži v mestnem središču. To pa svetnikov ni povsem pomirilo.

Bačun je opozoril, da je stara upravna enota velika in energetsko potratna stavba, ki bi lahko v prihodnjih letih predstavljala dodatno breme za občinski proračun. Po njegovem bi bilo treba po neuspehu na razpisu razmisliti o drugačnem pristopu in predvsem jasno povedati, kakšne stroške bo objekt občini povzročal v prihodnje. V razpravi je neposredno vprašal tudi, koliko dodatne obremenitve za prihodnji proračun občina zaradi objekta sploh pričakuje, saj ta po njegovih besedah prej ni bil na “plečih” občinskega proračuna.

Na občinski strani so ob tem poudarili, da projekt ni izgubljen. Dokumentacija je pripravljena, objekt ima gradbeno dovoljenje, zato naj bi bila občina pripravljena na morebitne nove možnosti za pridobitev zunanjih sredstev.

Prosnik: “Vedno je 500 razlogov, zakaj se nekaj ne da”

Kritičen je bil tudi Tomi Prosnik – ZA – Združena akcija. Opozoril je, da je po osmih letih vodenja občine težko odgovornost za nedokončane projekte vedno znova pripisovati zunanjim dejavnikom. “Vedno je 500 razlogov, zakaj se nekaj ne da,” je dejal in poudaril, da je odgovornost župana, občinske uprave in občinskega sveta prav v tem, da poiščejo način, kako projekte izpeljati. Prosnik je problematiziral zmanjševanje investicijskega dela proračuna in hkratno rast tekoče porabe. Po njegovem je vprašanje, koliko napovedanih investicij bo do konca leta sploh mogoče realizirati.

Na drugi strani so se v razpravi slišala tudi stališča v podporo rebalansu. Janez Osrajnik je ocenil, da očitki o investicijsko “prenapihnjenem” proračunu zaradi volilnega leta niso upravičeni. Poudaril je, da je bila občina v mandatu investicijsko usmerjena in da je izvedba projektov pogosto odvisna tudi od počasnih postopkov državnih institucij.

Županja: Iz proračuna izključujemo samo en projekt

Po koncu seje je županja Urška Repolusk poudarila, da je zadovoljna, ker je bil rebalans sprejet. “Vsako leto v jesenskem času sprejemamo rebalans proračuna, kjer uskladimo prihodke in odhodke z dejanskim stanjem. In tudi letos je bilo tako,” je dejala.

Po njenih besedah se nekoliko zmanjšujejo tako prihodki kot odhodki, vendar večina načrtovanih investicij ostaja. “Edina investicija, ki jo izključujemo iz tega proračuna, je revitalizacija stare upravne enote,” je pojasnila. Občina je pri projektu računala na približno 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, vendar na razpisu ni bila uspešna.

Kot razlog je navedla merila razpisa: Ruše niso pridobile dovolj točk, ker objekt ni na degradiranem območju, v območju Triglavskega narodnega parka ali v središču mestnega jedra. Občina namerava za projekt iskati druge možnosti financiranja.

Pri drugih večjih investicijah po besedah županje ne gre za odpoved projektom, temveč za zamik njihovega izvajanja in financiranja v prihodnje leto. Cilj občine po rebalansu ostaja realizacija več kot sedmih milijonov evrov investicij ter pridobitev približno 3,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Kanalizacija naj bi bila zaključena konec leta 2027

Po seji se je županja odzvala tudi na očitke glede kanalizacije. Poudarila je, da se je občina projekta aktivno lotila leta 2019 in da je bilo treba med drugim pridobiti več kot 200 služnosti za zemljišča. Doslej je bilo po njenih navedbah zgrajenih 7,7 kilometra kanalizacijskega omrežja, vloženih približno 3,8 milijona evrov, pridobljen pa je bil tudi del nepovratnih sredstev.

Za dokončanje projekta občina potrebuje kohezijska sredstva. Vlogo je ministrstvu poslala avgusta 2025, septembra letos pa je prejela navodila za njeno dopolnitev. Gre za približno šest milijonov evrov vreden projekt, ki ga občina po besedah županje sama ne more financirati. “Nikoli nisem rekla, da bo ta projekt zaključen v enem mandatu,” je odgovorila na očitke svetnikov.

Ob tem je priznala, da je občina pri urejanju odpadnih voda v primerjavi z drugimi občinami Dravske doline v preteklosti izgubila veliko časa. “Da je Občina Ruše zamudila 25 let, da bi imeli to področje urejeno tako, kot ga je imela vsa Dravska dolina, je pa res.” Po sedanji oceni županje naj bi bil projekt kanalizacije zaključen do konca leta 2027.

Rebalans je tako pod streho, politična razprava ob njem pa je pokazala, da bo vprašanje njegove dejanske realizacije pomembnejše od samega sprejetja. Do konca leta bo namreč mogoče precej jasneje videti, koliko od dobrih sedmih milijonov načrtovanih investicij bo občini uspelo tudi dejansko izvesti – in koliko projektov bo znova prestavljenih v prihodnje leto.

The post Rebalans v Rušah sprejet, a ob burni razpravi: svetniki kritični do načrtovanja, županja zavrača očitke appeared first on Lokalec.si.