Literarno dopoldne s poezijo Barbare Burja v Domu starejših občanov Kamnik

Barbaro Burja poznajo kot osebo, ki je vedno dobre volje, ko stanovalcem in obiskovalcem postreže s kavo. Toda malo stanovalcev je vedelo, da Barbara poleg tega, da kuha odlično kavo, ve še marsikaj drugega. Hodi v hribe, pleza po stenah, spušča se v jame, skratka, odprta je za vse novo, kar se dogaja. Doživljanje lepote narave zmore uživati na polno, s tem pa ustvarja tudi iskrene medsebojne odnose.

Ves ta žar življenja pa Barbara Burja izraža v svoji poeziji. Do sedaj je izdala preko 800 pesmi v šestih pesniških knjigah. Ker je pred kratkim izdala svojo šesto pesniško knjigo, je bil že čas, da jo stanovalci in oskrbovanci DSO Kamnik spoznajo tudi z druge strani, ne samo kot kuharico odlične kave. Tudi zato, da bodo ob njeni kavi začutili še kaj drugega.

»Kaj manjka dekletu, ki zdrava je v nogah? V gore jo mahne in od tam vidi celi svet.«

Barbara je tako srečo ljubezni kot tudi bolečino izpovedala v svoji poeziji, v preko osemsto pesmih.

Tako so izbor pesmi Barbare Burja uvrstili v šest vsebinskih sklopov: Barbara, Tunjice, Barbarin dom, gore, privlačne jame, ljubezen ne pozna meja in utrinke iz doma DSO.

Na popotovanje skozi Barbarine verze, misli in občutja so se oskrbovanci v hali DSO Kamnik podali v ponedeljek, 14. 9. 2026, dopoldne, skupaj pa so odkrivali lepoto njenega pesniškega izraza.

Barbarine verze so deklamirali dr. Jože Urbanija, teolog in bibliotekar, stanovalka doma Brigita Zalezina, Janez Novak, prostovoljec v DSO Kamnik, ter zaposlena v DSO Kamnik Urša Černivec.

Literarno dopoldne je vodila Tjaša Drenik Kropivšek iz DSO Kamnik, za pesmi med različnimi sklopi branja poezije pa je poskrbel domski pevski zborček »Sivi frajerji in frajerke«, ki ga vodi prostovoljec v DSO Kamnik Janez Novak. Zbor je na harmoniki spremljala Jana Kaker.

Predstavitve pesniške zbirke sta se v slovenski narodni noši udeležila tudi Barbarina mama Anica in brat Jani.

Sicer pa ima Barbara dva priimka: Vrhovnik in Burja. Kot je zapisal o Barbari dr. Jože Urbanija, teolog in bibliotekar: »Ime izraža človekov značaj in bolj ali manj tudi življenjsko usodo. Priimek Vrhovnik zelo pomenljivo izpoveduje Barbarina hrepenenja in njene dejavnosti. Vedno je strmela v vrhove – od Grintavca do Triglava. In kot burja je hitela od enega vrha do drugega. Vse to je odmevalo v njenem čustvenem doživljanju, tako v gorah, naravi kot tudi v ljubezni.«

Barbara Burja je rojena kot Vrhovnik v Tunjicah, sedaj pa živi v občini Lukovica. Je velika ljubiteljica gora in tudi jam, saj so te do pred kratkim bile daleč na prvem mestu. Sedaj jih zaradi zdravstvenih razlogov trenutno ne obiskuje.

default

Ker je v vsaki slabi stvari tudi veliko dobrega, sedaj namesto gora in jam obiskuje njen ljubi dom in drage domače. Zato je bil ponedeljkov recital priložnost, da se za trenutek vsi ustavijo, prisluhnejo besedi in dovolijo poeziji, da se jih dotakne vsakega na svoj način.

In ne le vrhovi gora, tudi temne skrivnosti jam s svojimi kamnitimi in ledenimi kapniki Barbaro enako privlačijo. Ko se je prvič spustila v Triglavsko brezno, je dejala, da je bilo prelepo, za zjokat od lepote. Takrat se je dotaknila triglavskega srca. Ta bližina jo je nepozabno osrečila. Barbara je bila namreč prva Slovenka, ki se je podala v tristo metrov globoko Triglavsko brezno.

Tako je Barbara v šestih pesniških knjigah večino pesmi posvetila doživetjem ljubezni. Kdor se namreč sreča z Barbaro in se z njo pogovarja, prej ali slej spozna, da drugače sploh ne more biti. Ljubezen je začetek in konec človekovih hrepenenj. Vir radosti in tudi bolečin ter razočaranja.

Kot je za konec dejal dr. Jože Urbanija: »Barbara sicer pravi, da se na recepciji včasih dolgočasi, vendar pa obiskovalci in oskrbovanci, ki naročajo kavo, tega ne vidijo. Vidijo pa, da se Barbara urno, kot burja, obrača med mizami, streže s prijaznim in sončnim nasmehom, ob tem pa začuti, kaj doživljajo stanovalci in njihovi obiskovalci.«

Tjaša Drenik Kropivšek iz DSO Kamnik pa je literarno dopoldne zaključila z mislijo: »Pravi pesnik ne hodi skozi svet, temveč ga posluša. V običajnem prepoznava skrito, v tišini neizrečeno in kjer se dotakne resničnosti, tam tudi najbolj vsakdanje stvari dobijo svoj glas. Ko besede utihnejo, se začne njihov pravi pomen v mislih, ki jih prebudijo, in v tišini, v kateri jih vsak izmed nas razume na svoj način.«

Ob koncu je dr. Jože Urbanija, ki je tudi pripravil tekst in izbor Barbarinih pesmi, čestital ter avtorici pesniških zbirk Barbari Burja izročil šopek sončnic.

Barbara – čestitke.

Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Miro Pivar