S Trate težko na glavno cesto, pred šolo pa manjka varna pot za pešce

Težavno vključevanje s Trate na Tomšičevo cesto, prometna gneča pred Osnovno šolo Ob Rinži, manjkajoča varna pot za pešce, Vrtnarska cesta v Ribnici kot bližnjica in preobremenjena cesta proti Ljubljani. To je le nekaj prometnih težav, na katere so prebivalci opozorili na interaktivnem zemljevidu, namenjenem pripravi Regionalne celostne prometne strategije Jugovzhodne Slovenije. Med predlogi rešitev pa najdemo vse od prometnega ogledala in cone 30 do krožišča, radarja, hitre ceste in celo dvotirne železniške povezave skozi Sodražico.

Če bi o prometnih težavah odločali tisti, ki se z njimi srečujejo vsak dan, kaj bi spremenili najprej? Prav to vprašanje so pripravljavci Regionalne celostne prometne strategije Jugovzhodne Slovenije postavili prebivalcem. Pogled na doslej oddane pobude pokaže, da imajo tudi na Kočevskem in Ribniškem precej konkretnih odgovorov.

S Trate na glavno cesto težko, rešitev vidijo v krožišču ali radarju

Več opozoril se nanaša na promet v Kočevju. Med bolj izpostavljenimi je vključevanje iz naselja Trata na Tomšičevo cesto.

Eden od pobudnikov opozarja, da se vozniki, ki prihajajo s Trate, predvsem ob zavijanju levo proti Melaminu težko vključijo na glavno cesto. Kot težavo navaja gost promet, neupoštevanje omejitev hitrosti in hitrost težkih tovornih vozil, ki prihajajo iz smeri Melamina.

Kot možni rešitvi predlaga ureditev krožišča ali postavitev stacionarnega radarja, ki bi nadziral hitrost vozil iz smeri Melamina.

Pred OŠ Ob Rinži težava ni le gneča

Precej podrobni sta tudi pobudi, povezani z območjem Osnovne šole Ob Rinži. Prva opozarja na križišče, kjer se srečujejo promet iz smeri Mestnega loga, vozila iz smeri šole in promet, povezan z jutranjim prihodom otrok.

Po navedbah pobudnika je križišče preozko. Če na sredinskem pasu čakajo vozila, ki zavijajo levo, imajo vozila iz smeri Mestnega loga težave pri zavijanju proti šoli. Največ težav naj bi bilo med 7. in 7.30, ko že manjše število vozil povzroči zastoj, prihod kombija ali avtobusa pa lahko položaj še dodatno zaplete.

Predlagana rešitev je preureditev križišča, povečanje radija zavijanja in po potrebi razširitev vozišča.

Še pomembnejše pa je opozorilo glede šolske poti. Na strani ceste ob šoli je po navedbah pobudnika urejena dvosmerna kolesarska pot, ni pa ločenega pločnika. Učenci, ki prihajajo iz smeri Dolge vasi, morajo zato cesto prečkati pri prometno obremenjenem križišču in nato še enkrat pred šolo.

Pobudnik predlaga ureditev neprekinjene in varne pešpoti ob šoli, ki bi bila ločena od kolesarske poti.

Na enem od kočevskih križišč želijo ogledalo

Precej preprostejša rešitev je predlagana za križišče XIII. in VII. ulice. Pobudnik opozarja na slabo preglednost pri vključevanju v promet, predvsem z večjimi vozili, saj Cesta na Trato v križišče prihaja pod ostrim kotom. Predlog voznika je postavitev prometnega ogledala.

Med pobudami je tudi predlog, da bi središče Kočevja znova odprli za promet v obe smeri. Trenutna enosmerna ureditev po mnenju pobudnika ni najboljša rešitev.

Je rešitev za pot proti Ljubljani hitra cesta?

Precej širši problem je glavna cesta med Kočevjem in Ljubljano. Eden od sodelujočih jo opisuje kot nevarno in preobremenjeno ter opozarja na dolge potovalne čase na približno 65 kilometrov dolgi poti.

Njegov predlog je bistveno večji od posega v posamezno križišče: ureditev hitre ceste ali avtocestne povezave od Ljubljane proti Kočevju, po možnosti vse do Hrvaške.

Gre seveda za predlog posameznika na interaktivnem zemljevidu in ne za načrtovan ukrep, vendar dobro kaže, kako prebivalci doživljajo vsakodnevno prometno povezavo Kočevja z Ljubljano.

V Ribnici opozarjajo na bližnjice skozi manjše ulice

Težave so izpostavili tudi v Ribnici. Ena od pobud se nanaša na Vrtnarsko cesto in okoliške stanovanjske ulice, ki naj bi jih vozniki uporabljali kot bližnjico med blokovskimi naselji, glavnimi cestami in središčem Ribnice.

Pobudnik opozarja, da so ceste ozke in večinoma brez pločnikov, pojavlja pa naj bi se tudi prehitra vožnja. Dodatno ga skrbi načrtovana stanovanjska gradnja, zaradi katere pričakuje še več prometa.

Predlaga uvedbo cone 30, fizične ukrepe za umirjanje prometa in po potrebi ureditev posameznih enosmernih odsekov. Promet iz novih stanovanjskih objektov bi po njegovem morali čim bolj usmeriti na glavne ceste in ne skozi notranjost stanovanjskih sosesk.

Na bližnji lokaciji v Ribnici občan opozarja na peš povezavo, ki naj bi jo kljub njenemu osnovnemu namenu uporabljali tudi vozniki osebnih vozil in mopedov. Posebej opozarja na hitro vožnjo mopedov ponoči.

Med predlaganimi rešitvami so odstranljiv oziroma zaklepni količek, dodatna fizična ureditev prehoda ter okrepljen nadzor v večernih in nočnih urah.

Na prometne obremenitve opozarjajo tudi stanovalci Trubarjeve ulice v Ribnici. Po navedbah pobudnika je ulica za stanovanjsko naselje prometno preobremenjena, k temu pa naj bi prispevali predvsem trgovski in drugi objekti v bližnji obrtno-stanovanjski coni ter avtobusni promet. Posledice naj bi občutili predvsem okoliški stanovalci zaradi večjega hrupa in prometnovarnostnih tveganj.

Kot možno rešitev pobudnik predlaga prepoved vožnje avtobusov po Trubarjevi ulici in uvedbo enosmernega prometnega režima. S tem bi po njegovem mnenju zmanjšali prometno obremenitev ter izboljšali pretočnost in varnost pešcev, kolesarjev in stanovalcev.

Drugi tir kočevske železnice kar skozi Sodražico?

Med najbolj ambicioznimi predlogi je tudi prihodnost železniške proge.

Pobudnik predlaga dvotirnost in elektrifikacijo železniškega prometa na celotni progi. Ob gradnji drugega tira bi po njegovem predlogu traso speljali skozi Sodražico, kar povezuje z načrti iz prvotne zasnove proge.

Kaj bi spremenili vi?

Vse te pobude so del priprave Regionalne celostne prometne strategije Jugovzhodne Slovenije, ki jo pripravlja Regijski center mobilnosti JV Slovenije pod okriljem Razvojnega centra Novo mesto v sodelovanju z novomeškim Acerjem.

Strategija naj bi povezala mobilnost v regiji v celovitejši sistem ter med drugim izboljšala prometno varnost in dostopnost, podprla gospodarski razvoj ter spodbudila hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa.

Pripravljavci trenutno zaključujejo analizo obstoječega stanja, sledila pa bosta določitev smeri ukrepanja in oblikovanje konkretnih ukrepov. Prav zato ponovno vabijo prebivalce, naj povedo, kje sami vidijo največje težave in predvsem, kako bi jih rešili.

Na interaktivnem zemljevidu lahko vsak označi konkretno lokacijo, opiše prometni problem in predlaga rešitev. Pobude zbirajo do 31. oktobra 2026.