Realnost zdravstva v Istri nič boljša

Slovensko zdravstvo je v zadnjem obdobju velikokrat na udaru kritik. Ljudstvo odgovornim v medicini očita neprimeren odnos do strank, neizobraženost in pomanjkanje kadra, dolge čakalne vrste, napake in površnost pri delu. Na redakcijo Megafona se je pred dnevi obrnila anonimna gospodična, ki je nad trenutnim stanjem in podobo zdravstva razočarana. Izpostavila je dolge čakalne dobe na področju nevrologije, pomoči pri duševnem zdravju, pedopsihiatrije ter pomanjkanje kliničnih psihologov in ginekologov. Še posebej se to, v primerjavi z ostalimi deli države, opazi v obalno-kraški regiji.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji brez ginekologa okrog 230.000 žensk, kar je po mnenju naše sogovornice šokantno, saj naj bi bil dostop do ginekologa osnovna pravica žensk. V slovenski Istri je skupno 12 ginekologov in ginekologinj, vsi pa so trenutno zasedeni. V izolskem zdravstvenem domu ima zdravnica trenutno 4.912 pacientk, najbližje prosto mesto pa trenutno najdemo v postojnski bolnišnici. Najmanjši delež tistih brez ginekologa je med dekleti, starimi od 13 do 19 let, kar je po mnenju Ministrstva za zdravje logično, saj si mlade ženske brez ginekoloških težav ginekologa praviloma izberejo šele ob začetku spolne aktivnosti, ki ponavadi nastopi kasneje.

V Piranu deluje edini tim pedopsihiatrije v slovenski Istri. Čakalna doba za prvi redni pregled je dve leti, za hiter pregled leto in pol, za zelo hiter pregled pa leto in tri mesece. To so podatki, ki bodejo v oči, ker je govora o otrocih, ki potrebujejo psihološko pomoč. V dveh letih čakanja se lahko zgodi marsikaj, saj otrok v tem času odraste, pri tem pa se lahko težave končajo ali se stopnjujejo.

Z enako dobo čakanja se srečujejo tudi pacienti v ZD Izola na oddelku klinične psihologije, kjer ima edina specialistka povsem zapolnjen program. Malce boljše je stanje v ZD Koper, kjer se na prvi pregled čaka med letom in letom in pol. Glavni razlog za dolge čakalne dobe je predvsem pomanjkanje strokovnega kadra, kar je povezano z dolgotrajnim izobraževanjem in specializacijo. Čeprav se število specializantov povečuje, Slovenija še vedno zaostaja za evropskimi standardi. Poleg tega se področje duševnega zdravja sooča z velikim povpraševanjem po storitvah, kar dodatno podaljšuje čakalne vrste. »Do čakalnih vrst prihaja zaradi priliva pacientov iz drugih občin. Težava je tudi v premalo številčnem kadru. Razpisi so, interesa ni. Več ali manj imamo vse veje medicine premalo pokrite,« so svoj pogled na trenutno stanje izpostavili v izolski bolnišnici.

Na najdaljše čakalne dobe smo pri raziskovanju naleteli na področju nevrologije. V slovenski Istri strokovnjake te veje medicine najdemo samo v omenjeni bolnišnici, kjer bi bili ob današnjem naročanju na prvi redni pregled sprejeti aprila 2028, torej čez dve leti in pol. Z zelo hitrim prvim pregledom bi prišli na vrsto julija 2026. Vse več oseb se zato odloča za zasebno zdravstvo, kjer v zameno za plačilo pridejo na vrsto prej, privilegirani pa so tisti, ki si to lahko privoščijo. »Ministrstvo za zdravje si prizadeva, da bi bile pacientom zdravstvene storitve v največji meri zagotovljene v okviru javne zdravstvene mreže in v Sloveniji. Izvajamo številne ukrepe, kot so na primer širitve programov, plačila po realizaciji in razpisi dodatnih koncesij. Ključno pa je, da zadržimo kadrovske vire, ki storitve dejansko tudi opravijo,« so nam zatrdili na ministrstvu, ki je medtem pripravilo Nacionalno strategijo za razvoj in upravljanje kadrov v naslednjem desetletju. Načrtujejo tudi vzpostavitev celovitega sistema zbiranja in analiziranja podatkov za učinkovito načrtovanje kadrov v zdravstvu. Potekal bo tudi razvoj digitalnega orodja za napredovanje kadrovskih potreb, ki bo omogočal analizo trenutnega stanja in prihodnjih trendov ter podpiral strateško odločanje, načrtovanje in pravočasno ukrepanje za zagotavljanje ustrezne kadrovske pokritosti.

Trenutno letno objavijo dva razpisa, za njihovo načrtovanje pa je pristojen Odbor za načrtovanje specializacij, ki pripravi predlog števila in vrst specializacij. Z namenom usmerjanja mladih zdravnikov v specializacije, v katerih je pomanjkanje največje, ministrstvo razpiše večje število mest ali jih po potrebi zmanjša. »Družinska medicina je recimo v zadnjih dveh letih na podlagi ukrepov pridobila na priljubljenosti, saj je bilo samo lani odobrenih sto specializacij. Na področju izbire specializacije smo namreč leta 2022 uvedli nov dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine (1.000 evrov bruto mesečno), kar je privedlo do večanja števila prijav. V pripravi je podoben ukrep, s katerim bo uveden dodatek za izbiro specializacije iz urgentne medicine,« so uspešen način povečanja zanimanja za prijavo na določeno mesto komentirali na ministrstvu. Z interventnim zakonom so poenostavili postopke prihoda tujih zdravnikov, saj je državni zbor potrdil sistemsko rešitev za priznavanje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev iz tujine.

Poleg tega so uvedli različne administrativne razbremenitve (napotnica do zaključka zdravljenja), nov standard tima v družinski medicini, finančne spodbude (izvajalcu in zaposlenim) v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjih, za osebe brez osebnega zdravnika pa je bil uveden ukrep dodatnih ambulant. Podprli so tudi nov študijski program Medicina na UP, s čimer si prizadevajo povečati število zdravnikov. Še naprej pa bodo v okviru sredstev za letošnje leto spodbujali izvajanje prvih pregledov, s čimer naj bi se zmanjšalo število čakajočih nad dopustno čakalno dobo.

K boljši sliki zdravstva bodo prispevale tudi spodbude na področju plačne politike ter omogočanje večje avtonomnosti direktorjev javnih zdravstvenih zavodov pri upravljanju in nagrajevanju zaposlenih. Prav tako pa izvajajo številne investicije v infrastrukturo in v opremo bolnišnic, ki so bile dolga leta zapostavljene. Najboljši ukrep pa bo verjetno povišanje plač zdravnikov, kot je bilo to opazno na področju družinske medicine, čeprav se je povprečna plača zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju od leta 2022 do letos že tako ali tako povišala iz 3.867 na 5.487 evrov.

Andraž Velkavrh