Rdeči križ s kampanjo za spodbujanje mladih h krvodajalstvu

Rdeči križ Slovenije (RKS) je danes, dan pred dnevom slovenskega krvodajalstva, na Glavnem trgu v Mariboru v sodelovanju z Univerzo v Mariboru predstavil pobudo (P)ostani del moštva – mlada kri za vse ljudi. Univerza že 20 let sodeluje pri organizaciji krvodajalskih akcij, te dni pa so v svojih vrstah pozdravili 12 novih ambasadorjev krvodajalstva.

Kot je povedala generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin, so akcijo zasnovali lani, s pomočjo partnerstev pa so jo razširili po Sloveniji. “Ponosna sem na vse mlade, ki se zavedajo, da je ura, ki so jo namenili za darovanje krvi, tako pomembna, da lahko reši tri življenja,” je dejala.

Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor je izrazila veselje, da lahko Maribor prvič v zgodovini obeleži nacionalni dogodek ob dnevu slovenskega krvodajalstva. Ta vsako leto poteka 4. junija, na dan, ko so leta 1945 v takratni vojaški bolnišnici v Ljubljani odvzeli prve enote krvi.

“Krvodajalstvo je gibanje, ki ga ne more ustvariti en človek. Vsa država je pomagala, pomagali so krvodajalci, organizatorji krvodajalskih akcij, pomagali so tudi drugi, ki so s spodbujanjem ali z iskanjem ustreznih prostorov prispevali pri njihovi izvedbi. Tako bo tudi v prihodnje, le da počasi prehajamo v novo obdobje in potrebujemo novo generacijo, ki bo s podobnim razmišljanjem prostovoljno in neplačano krvodajalstvo ohranila,” je dejala Kavaš.

Kot je ob tem dodala, Slovenija vsak dan potrebuje 350 krvodajalcev, po podatkih RKS pa letno opravijo med 90.000 in 95.000 odvzemov krvi. Po njenih besedah bo dolgoročno treba ugotoviti, kaj so cilji države na področju preskrbe s krvjo in kako to doseči.

Da so mlade slovenske generacije v svetovnem vrhu po odzivanju na darovanje krvi, je povedal sekretar mariborske območne organizacije rdečega križa Metod Dolinšek. To je po njegovem posledica v družbi globoko ukoreninjenega sistema vrednot, med katerimi je krvodajalstvo pomembna dejavnost.

“Kljub napredku znanosti krvi ne moremo sintetizirati. Je pač tisto, kar nam lahko samo nekdo drug podari ali proda, a ne želim si živeti v Sloveniji, kjer bi kri postala tržno blago,” je dejal Dolinšek. Odgovorne je opozoril, da je nujno oblikovati strategijo, prilagoditi sistem zbiranja sodobnemu času ter mu nameniti potrebne kadrovske in finančne vire.

Študentskemu svetu mariborske univerze, ki že 20 let izvaja študentske krvodajalske akcije, so letos zaupali vseslovensko kampanjo za promocijo krvodajalstva med mladimi Mlada kri za vse ljudi. Kot je povedala prorektorica za študentska vprašanja na mariborski univerzi Nomi Hrast, so njihove akcije darovanja krvi doslej povezale že več kot 5000 študentov.

“Krvodajalstvo ni le dejanje, je neko stališče, iskrena, tiha izjava, da nam ni vseeno in da ni vseeno, kaj se dogaja s sočlovekom, z družbo. Zato mladi, ki darujejo kri, niso zgolj darovalci, ampak tudi ambasadorji vrednot. Tudi letošnjih 12 študentskih ambasadorjev kampanje je združilo moči z jasnim sporočilom, da imamo mladi moč in da nosimo odgovornost, se je zavedamo in jo tudi sprejemamo,” je dodala Hrast.

Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) mlade med 18. in 30. letom v strategiji prepoznava kot ključne akterje za spremembe v sodobnem svetu. Tudi želja RKS je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva, saj so prav oni nosilci zadostne preskrbe s krvjo v prihodnjih desetletjih.