
Danes priljubljen in cenjen, takrat predrzen in provokativen. Ubald Vrabec, ki je bil v umetniškem in zasebnem življenju večkrat razdvajajoč, je s svojo umetnostjo postal povezovalni element, pomemben del glasbene zgodovine Slovencev, ne samo v Italiji.
Kulturna zapuščina tržaškega skladatelja, pedagoga in violinista je povzeta v izčrpni dvojezični razstavi Ubald Vrabec, njegova glasba, njegov čas / La sua musica, il suo tempo, ki je na ogled v razstavni dvorani državne knjižnice Stelio Crise v Trstu. Slovesno odprtje je v ponedeljek privabilo številne obiskovalce, nekdanje pevke in pevce, ki so Vrabčevo umetnost doživeli iz prve roke, ter druge ljubitelje sodobne zgodovine in glasbe.
Razstava, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice (NŠK), je sicer zagledala luč leta 2022, ob 30-letnici Vrabčeve smrti, in bila že večkrat postavljena na ogled, najprej v tržaškem Kulturnem domu, nato v Mariboru, Kopru in drugih slovenskih mestih ter v prostorih tržaškega konservatorija Tartini. Nastala je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto mariborske univerze v okviru programa Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRIS). Koordinator programa, tržaški zgodovinar Gorazd Bajc, je v ponedeljek v svojem pozdravu poudaril, da v okviru programa obravnavajo vprašanja identitete Slovencev v širšem transnacionalnem prostoru, kar ne zadeva samo zamejstvo in ne samo Slovenijo.
Na razstavnih panojih je zbrano delo treh raziskovalcev, Štefana Čoka in Gabriele Caharija z Odseka za zgodovino NŠK ter že omenjenega profesorja na mariborski univerzi Gorazda Bajca. Na ponedeljkovem odprtju, ki ga je z Vrabčevo Zdravljico uvedel Zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina, je prisotne v konferenčni dvorani sprejela Caharija in jih s krajšim nagovorom s soustvarjalci razstave pospremila v čas, ko je Ubald Vrabec (1905-1992) živel in ustvarjal. »Vrabec je bil skozi celotno svoje življenje tako pričevalec kot protagonist zgodovinskega dogajanja, ki se je odvijalo okoli njega,« je povedal Čok, »o tem priča tudi njegovo povojno delovanje, ko je z Borisom Pahorjem in drugimi dal pobudo za Slovensko levico, a tudi njegova publicistična dejavnost na področju satire, kjer se je izkazal za posebno pikrega.«
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

5 hours ago
20












English (US)