Ula Habič. Življenja brez plesa si ne predstavljam. Ples mi pomeni sprostitev in odklop!

1 hour ago 27

Ula Habič je na letošnjem evropskem prvenstvu dosegla svoj najboljši rezultat v kategoriji deklic solo šov ples in sicer 3. mesto. Spoznajte to mlado bitje, ki ji srce bije za ples.

Draga Ula, pozdrav. Poletje se izteka in misli in predvidevam tudi že kakšen trening so na obzorju. S kakšnimi mislimi se podajaš v novo sezono?
Zdravo. V novo sezono se podajam z mislimi na mednarodne tekme, ki nas čakajo do konca leta, ostajam osredotočena najprej na to, potem pa naprej v mladinsko kategorijo z novim letom.

Minula je bila zelo uspešna, kajne. Predvidevam, da je bil tvoj največji uspeh 3. mesto na evropskem prvenstvu v šovu med deklicami. Je tako? In kako si prišla do tega rezultata, kako so potekali treningi, kaj si si želela in, če je tretje mesto bilo planirano hehehe?
Ja, tako je, moj najboljši rezultat te sezone je zaenkrat 3. mesto na evropskem prvenstvu med show solo deklicami. Do tega rezultata sem prišla z veliko treninga, dela, vztrajnosti, in velike želje po dobrem rezultatu. 3. mesto ni bilo ravno planirano, je bila pa moja zelo velika želja po tem.

No, začeli sva kar zdaj ampak poglejva malo na tvoje plesne začetke, ki so se začeli kako?
Plesati sem začela pri 3 letih v vrtcu, kjer sem hodila na plesne urice. Nadaljeva sem pri Mojci Horvat, nato pa v 2. razredu začela hoditi v rekreativno skupino v Kazini. Kmalu so me dali v tekmovalno skupino k Mirjam Podobnik. Prvi dve leti sem plesala v formaciji in mali skupini. Potem pa sva se z Mirjam začeli pogovarjati za solo in po tem je bilo potrebno prepricati samo še starše, hehe..Tako sem lani prvic imela show solo tocko, s katero sem osvajila tudi naslov drzavne prvakinje. Tudi letošnjo sezono sem nadaljevala s formacijo, malo skupino, oboje modern, in solom v showu, in z vsemi smo obranili naslov drzavih prvakov.

Si članica Kazine in tvoja trenerka je Mirjam Podobnik, ki je tudi zaslužna za tvoje 3. mesto saj je naredila koreografijo. Kako sodelujeta z Mirjam, kakšen je vajin kreativni odnos?
Z Mirjam se super razumeva. Všeč mi je, ko sestavljava novo koreografijo, se veliko
pogovarjava in Mirjam včasih kar uleti s kakšno spet čist novo idejo. Mogoce res traja vse skupaj malo dlje in vcasih sem zaradi tega malo nestrpna, ampak, ko se spomnim za nazaj na ta čas, je to zelo zabavno in vznemirljivo. Veliko mi pomeni tudi, ko me Mirjam pohvali in ko mi kaj novega uspe.

V katerih koreografijah pa najbolj uživaš? Tistih, s katerimi pripoveduješ zgodbo, tistih, da je dovolj samo ples ali kaj tretjega?
Uzivam v vseh koreografijah, predvsem pa v tistih s katerimi pripovedujemo zgodbo, všeč mi je, da se kostumi, glasba, rezkvizit, ter koreografija povežejo s tem kar predstavljamo. Najbolj všeč mi je v mali skupini, ker imamo res dobro vzdušje in imamo soplesalke med sabo zelo dobro energijo. Seveda pa tudi solo, ker uživam tudi, ko sem sama na odru, se sprostim in vem, da je vse odvisno samo od mene.

Si še zelo mlada, a zelo resno pristopaš k plesnim obveznostim, kajne? Ali to pomeni, da se želiš s plesom ukvarjati tudi poklicno oz. kakšne so ambicije in kaj vse si za to pripravljena narest, da jih izpolniš?
Pristopam zelo resno, ker mi ples veliko pomeni, saj v plesu neizmerno uživam, hkrati pa mi veliko pomeni tudi druženje s soplesalci. Glede ambicij grem iz sezone v sezono, velika želja po dobrih rezultatih je sigurno prisotna. Če sem čisto iskrena, ne vem kam me bo peljala poklicana pot. Tudi če ne bo povezana s plesom, vem, da bo ples prisoten skozi celo moje življenje.

Kaj vse te še zanima v življenju?
Ples je sigurno na prvem mestu. Potem pa tudi rada ustvarjam, lepim kristalčke in poslušam glasbo, rada tudi ustvarjam v kuhinji, še posebej rada pripravim kaj sladkega. V glavnem sem zelo težko pri miru pravi moja mami. Tudi doma se večinoma samo vrtim in delam stoje na glavi ob vsako omaro, ki jo imamo v stanovanju. Drugače pa me veseli tudi snemanje otroških oddaj, bila sem del zadnje sezone Firbcologov, sem sovoditeljica oddaje Čisti Dolgčas na RTV Slo, letos pa sem tudi sinhronizirala glavno vlogo mladinskega filma, ki bo jeseni v kinu.

Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Zelo rada potujem, drugače pa imam rada tudi druge športe, z družino smo kar aktivni. Pozimi smučamo, poleti kolesarimo in obiskujemo hribe, letos poleti pa sem tudi surfala na valovih. Prostega časa je ob plesu zelo malo, saj se je treba tudi učiti. Vsak prosti trenutek pa seveda najraje izkoristim za druženje s prijatelji.

Nam zaupaš še na katero šolo in v kateri razred hodiš, in ja niti ne vem koliko si točno stara?
Sedaj bom začela obiskovati 7. razred osnovne šole Oskarja Kovačiča, stara pa sem 12 let. V šolo rada hodim, mi pa pomaga tudi da imam status športnice in da so učitelji zelo razumevajoči.

Kako tvoji vrstniki, sošolci oz. sošolke gledajo na plesno udejstvovanje? Navijajo zate, te podporajo ali včasih tudi zavijajo z očmi?
Mislim, da sošolci niti ne vedo za moje uspehe, haha, sošolke so seveda ponosne name in navijajo zame, včasih pa občutim tudi malo ljubosumja, ampak mislim, da to pride zraven. Prijatelji včasih ne razumejo moje strasti do plesa, saj se velikokrat odrečem druženjem in praznovanju rojstnih dni zaradi plesnih obveznosti in treningov. Če moram izbirati, vedno izberem ples.

Starši pa so tvoji veliki podporniki, kajne? Kako se to izkazuje?
Ja, moji starši in moj bratec so moji veliki podporniki. Vozijo me na treninge in tekme, kjer glasno navijajo. Letos so pomagali tudi pri rekvizitih za solo in malo skupino. Najbolj mi je všeč, da so vedno ponosni name, ne glede na rezultat. Tudi babici in dedka sodelujejo, en dedek me vozi na treninge, drugi pa je letos pomagal pri izdelavi solo rekvizita – hiške. Res sem hvaležna za tako podporo.

Po čem pa meniš si prepoznavna?
Ufff, po moje kar po svoji energiji. Pa mogoče tudi po svojem solu Cat in the Hat, ker so mi letos velikokrat rekli: ‘Ti si tista mucka, a ne?‘ Tako, da očitno so si me kar zapomnili po tej točki.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Sem zelo odločna in ponavadi to kar se odločim tudi dosežem, kar mi pri plesnem napredku zelo pomaga. To odločnost in samozavest želim ohraniti.
Če bi lahko čez deset let plesala kjerkoli na svetu, kje bi bila in kaj bi plesala?
O tem še nisem premišljevala, ampak uuu verjetno v kakšnem muzikalu na Broadwayu z norimi kostumi in hudo glasbo. Kaj takega imam v mislih, saj me veseli tudi igranje.

Tradicionalno Paradino vprašanje pa je: Zakaj plesati?
Ker si res ne predstavljam življenja brez plesa, ples mi pomeni sprostitev in odklop. Ko plešem, se počutim kot, da sem v svojem malem mehurčku, kjer razmišljam samo o glasbi in gibu. Takrat se res čisto predam in pri tem neskončno uživam.