Razsipavanje pred volitvami, zategovanje pasu po njih: Prihajajo še negativne napovedi

“Volitve so mimo. Rezat je treba.” S tem ironičnim zapisom je predsednik Državnega sveta Marko Lotrič komentiral dopisa Ministrstva za finance, podpisanega s strani ministra Klemen Boštjančič. Dokument, datiran 13. 4. 2026, pravi, da morajo predlagatelji finančnih načrtov, vključno z ZZZS in drugimi proračunskimi porabniki, do 20. aprila pripraviti konkretne ukrepe za znižanje odhodkov in izboljšanje strukturne bilance javnih financ. V političnem jeziku to pomeni tisto, kar je Lotrič zadel v eni povedi: po volitvah, po božičnicah in višanjih plač, sledi rezanje.

A ironičnost trenutka je v tem, da je še zelo nedavno ista vlada poudarjala povsem drugačno sliko javnih financ. Klemen Boštjančič je zatrjeval: “Proračunski načrti so kljub zahtevnim okoliščinam realni. Primanjkljaj ostaja v mejah, ki jih določajo fiskalna pravila, kar dokazuje, da naše javne finance ostajajo pod nadzorom in so pripravljene na prihodnje izzive.” Takšna zagotovila so spremljala tudi optimistične ocene, da je država fiskalno stabilna, kljub več obsežnim reformam in dodatnim obremenitvam proračuna.

Še na tej isti zadnji seji vlade Roberta Goloba, kjer so ugotovili, da je potrebno varčevanje čez vse javne finance so dejali, da je bil  mandat uspešen. Retorika je bila jasna: naredili smo veliko, sistem deluje, javne finance so pod nadzorom. Danes pa isti sistem prehaja v fazo varčevanja.

Zategovanje pasov vseh resorjev

Gre za fiskalni obrat, ki ga potrjuje tudi sklep Vlade RS št. 41000-5/2026/3 z dne 9. 4. 2026, ki govori o potrebi po izboljšanju strukturnega salda javnih financ na ravni celotnega javnega sektorja. Ne gre torej za posamezne reze, temveč za sistemsko zategovanje pasu v vseh resorjih, vključno z zdravstvom in ZZZS. Minister Boštjančič je ob tem javno potrdil, da je ministrstvo vse resorje pozvalo k pripravi ukrepov za znižanje odhodkov in povečanje fiskalnega prostora, hkrati pa je bil kritičen do predlaganega interventnega zakona tretjega bloka, ki jih je označil za neizvedljive.

Tretji blok za razbremenitev državljanov

Med temi predlogi, ki jih je vlada zavrnila kot nerealne, je tudi t. i. interventni paket tretjega političnega bloka, ki bi po navedbah predlagateljev lahko neposredno razbremenil državljane. Med ključnimi ukrepi so znižanje DDV na osnovna živila na pet odstotkov ter začasno znižanje DDV na energente, kar bi po njihovi oceni znižalo življenjske stroške. Predlagano je tudi znižanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem, uvedba socialne kapice, reforme sistema normiranih podjetnikov, pa tudi posebne oblike statusa za študentske podjetnike. Poleg tega paket vključuje ukinitev dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo za določene skupine ter omilitev omejitev v zdravstvu, vključno z odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih in večjo fleksibilnostjo javno-zasebnih razmerij.

Tretji politični steber, ki ga sestavljamo trojček NSi, SLS, FOKUS ter Demokrati in Resnica, uresničujemo svojo zavezo – v ospredje postavljamo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje.

Pripravili smo interventni zakon za razvoj Slovenije in ga poslali… pic.twitter.com/3zN1zmDgUF

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) April 9, 2026

Vladna stran te predloge zavrača kot fiskalno nevzdržne, a kritiki opozarjajo na paradoks: medtem ko se zavrača ukrepe, ki bi lahko neposredno razbremenili ljudi, se hkrati priznava, da je treba javne finance konsolidirati z rezanjem izdatkov. Novinarka Suzana Kos je ob tem opozorila na primerjave s Hrvaško, kjer so ministrstva dobila jasno nalogo zmanjšanja porabe za sedem odstotkov, medtem ko v Sloveniji uradnih številk ni, temveč predvsem govorice o razsežnostih popravkov in o tem, koliko so bile optimistične reformne projekcije v resnici precenjene.

Javna poraba je prehitela prihodke

Spomnimo pa sicer poročilo Fiskalnega sveta, ki je vlado v odhajanju opozaril, da se razkorak med prihodki in odhodki povečuje. Po njihovih podatkih je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 dosegel približno -2,5 % BDP, pri čemer je glavni problem izrazita rast javne porabe, ki je prehitela prihodke. Med razlogi so višji stroški dela po plačni reformi, rast socialnih transferjev in povečane investicije, ob hkratnem upočasnjevanju gospodarske rasti.

Ko se vse to sešteje, nastane slika politike, ki je v razmeroma kratkem času prešla iz samozavestnih ocen o stabilnosti in nadzoru javnih financ pred volitvami v fazo izrecnega varčevanja in rezov po volitvah. Za ene gre za odgovoren popravek smeri, za druge pa za znak, da so bile predhodne ocene preveč optimistične ali celo politično motivirane.

Takšna kombinacija kaže na odsotnost uravnotežene fiskalne politike, ki bi morala v času negotovosti delovati bolj previdno in odgovorno. Namesto tega nas je Golobova vlada lani oprtila z več milijardnimi obveznostmi iz naslova božičnic, višanja minimalne plače itd.

V samo treh mesecih pa beležimo kar milijardo minusa.

A.G.