Raziskava: Ukrepi ne dohajajo podnebnih sprememb

Ozračje se segreva in gladina morja se dviga precej hitreje, kot ukrepajo pristojni, kaže zadnja raziskava projekta Climate Action Tracker (CAT). Svoje podnebne cilje za leto 2035 je do roka predložilo le šest od okoli 40 držav, ki jih analizira CAT, med njimi pa le ena predlaga ukrepe, ki bi omejili globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija.

Pariški podnebni sporazum, ki predvideva ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, je države obvezal, da morajo do 10. februarja letos predložiti svoje podnebne cilje za leto 2035. V CAT poudarjajo, da je datum pomemben za transparentnost in izkazovanje zavezanosti cilju, hkrati pa mednarodni skupnosti omogoča razumevanje tveganja, s katerim se sooča glede na doslej nezadostna prizadevanja za izpolnitev temperaturnega cilja pariškega sporazuma.

Kot so danes sporočili iz CAT, je cilje doslej predložilo le šest držav. Od teh je po njihovi analizi ukrepe, ki so usklajeni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, predlagalo le Združeno kraljestvo.

Združeni arabski emirati, Brazilija, ZDA, Švica in Nova Zelandija so medtem pripravili cilje do leta 2035, ki pa so daleč od ciljev, kar da poudarja nujno potrebo po oživitvi globalnih podnebnih ukrepov.

Izvršni direktor Climate Analytics, partnerske organizacije CAT, Bill Hare meni, da javnost upravičeno pričakuje konkretna dejanja svojih vlad, potem ko se je ozračje že zdaj močno segrelo.

“Vlade doslej niso izpolnile svojih obljub izpred desetih let – približati svet poti, ki je skladna z omejevanjem segrevanja na 1,5 stopinje Celzije. Rok, ki so si ga same postavile pred desetimi leti, mora zaznamovati začetek leta, ki pomeni izrazito prelomnico vladnih ukrepov,” je prepričan Hare.

Kot so zapisali pri CAT, so vse oči zdaj uprte v velike onesnaževalce, kot so EU, Kitajska in Indija. Te države še niso predložile svojih podnebnih ciljev za leto 2035.

“Znanost je jasna: da bi ostali na poti cilja 1,5 stopinje Celzije iz Pariškega sporazuma, morajo svetovne emisije letos doseči vrhunec in se do leta 2030 v primerjavi z letom 2019 prepoloviti. Temu mora slediti strm padec, tako da bodo neto emisije ogljikovega dioksida približno do sredine stoletja ničelne, kmalu zatem pa pa bodo ničelne tudi neto emisije toplogrednih plinov,” so poudarili.

Nujnost ambicioznih podnebnih ukrepov potrujejo tudi naraščajoča opustošenja zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov po vsem svetu. Vplivi podnebnih sprememb se stopnjujejo, posledice čutijo milijoni ljudi po vsem svetu, tako zaradi rekordnih vročinskih valov kot katastrofalnih poplav in vse večjih gozdnih požarov, so zapisali.

CAT je ob tem pripravil priporočila za raven ambicij, potrebnih v letih 2030 in 2035, za sedem velikih onesnaževalcev (Kitajska, ZDA, Indija, EU, Indonezija, Japonska in Avstralija) ter Združene arabske emirate, Azerbajdžan in Brazilijo, ki skupaj ustvarijo več kot 60 odstotkov svetovnih emisij.