Raziskava: Pri prehodu na trajnostno mobilnost v Ljubljani in okolici izziv predvsem javni promet

Trajnostne oblike mobilnosti (hoja, kolesarjenje in javni promet) na območju Mestne občine Ljubljana predstavljajo okoli 60 odstotkov dnevnih poti, je pokazala nova raziskava o prometnih navadah v Ljubljani in njeni urbani regiji. To je blizu dvotretjinskega cilja iz prometne strategije, a največji izziv pri napredku predstavlja javni promet.

Novo raziskavo potovalnih navad v Mestni občini Ljubljana (Mol) in Ljubljanski urbani regiji (LUR) so izvedli lani. Potekala jo po enakem načelu kot zadnja tovrstna raziskava iz leta 2013. Sodelujoče so tako spraševali, kako so potovali v zadnjih 24 urah.

V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 oseb. Polovica jih je bila z območja mestne občine, polovica pa je od drugod in ima dnevne poti v Ljubljano, je na redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića pojasnil vodja za službe za evropske projekte na Molu Matic Sopotnik.

Izpostavil je, da se je število prebivalcev Ljubljane v tem času povečalo za okoli 15.000 oz. približno pet odstotkov. Ob tem se je število registriranih vozil v državi povečalo za 24 odstotkov. Zgodila se je tudi pandemija covida-19, ki je močno vplivala na prometne navade.

Število opravljenih poti na povprečen dan v Ljubljano in iz nje, mimo prestolnice ter po samem mestu se je od leta 2013 povečalo za 14 odstotkov na okoli 1,5 milijona. Znotraj Ljubljane je bila rast okoli 10-odstotna, zunaj mesta pa približno 20-odstotna.

Peter Lipar s prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je Sopotnika dopolnil, da se je število dnevnih potovanj povprečnega Ljubljančana povečalo z 2,5 na 3,5 in še narašča. V LUR je medtem naraslo z nekaj nad 2,6 na 3,75. “Smo neverjetno mobilni,” je podčrtal.

So pa na območju Ljubljane potovanja precej bolj trajnostno naravnana kot zunaj prestolnice. Če pri potovanjih v Ljubljano in iz nje 90 odstotkov predstavljajo poti z osebnim avtomobilom, pa je bil pri potovanjih znotraj Ljubljane ta delež lani pri nekaj več kot 38 odstotkih, kar je bilo približno toliko kot v letu 2013.

Trajnostne oblike mobilnosti so medtem v Ljubljani lani predstavljale nekaj več kot 60 odstotkov vseh dnevnih poti. Leta 2013 je bil ta delež pri 62 odstotkih. Razlog za padec je bilo zmanjšanje deleža javnega prometa s 13 odstotkov na nekaj manj kot devet odstotkov. Pri kolesarjenju in hoji se je delež medtem nekoliko zvišal, pri kolesarjenju z 11 na skoraj 14 odstotkov, pri hoji pa s 37,5 na 38 odstotkov.

Ljubljana je tako blizu cilju iz celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije, da bi dve tretjini vseh potovanj znotraj mesta odpadli na trajnostno mobilnost. Ni pa blizu cilju, da bi tretjino predstavljal javni promet, tretjino hoja in kolesarjenje ter tretjino poti z avtomobilom.

Izziv je javni potniški promet. Skupno število poti z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je upadlo za okoli 15 odstotkov, kot omenjeno, je nazadoval tudi delež teh poti.

Namestnik direktorja družbe Ljubljanski potniški promet (LPP) Rok Vihar je opozoril na učinek pandemije. V letih 2011 in 2012 so v LPP beležili med 39 in 40 milijoni potovanj mestnih avtobusov letno. V koronskem letu 2020 se je njihovo število zmanjšalo na okoli 16 milijonov in do leta 2023 postopno okrevalo na okoli 34 milijonov. Nezadovoljen pa je z dejstvom, da je lani število poti po preštetih potnikih stagniralo.

Pomemben razlog za to je po njegovih besedah slaba disciplina pri validaciji vozovnic. Več kot 10 odstotkov potnikov vozovnic ne potrjuje, na nekaterih linijah ta delež presega tudi 15 odstotkov. Ti potniki potem niso prešteti.

V resnici smo boljši od tega, kar kažejo podatki, je pripomnil Vihar. Zaradi slabe discipline je oteženo tudi prilagajanje števila avtobusov številu potnikov. Potnike je zato pozval k potrjevanju vozovnic. Na validacijah temelji tudi sistem subvencioniranja javnega potniškega prometa. Če ni potrjenih vozovnic, LPP ne prejme sredstev države, je bil jasen.

Zato so v preteklem tednu začeli z akcijo osveščanja o pomenu potrjevanja vozovnic in o siceršnjem bontonu na avtobusih LPP. Po nekaj dneh opažajo izboljšanje discipline.

Potrebni pa bodo še dodatni ukrepi. Poteka naročanje novih brezemisijskih vozil, ki jih bodo vključili na najbolje obremenjene linije. Uspešno letos po Viharjevih besedah pridobivajo tudi nove kadre. Verjame, da bodo s tem vzpostavili pogoje za rast v prihodnjih letih.

Lipar pa je med težavami izpostavil še zasedenost avtomobilov v Ljubljani. Ta je občane Ljubljane glede na raziskavo znašala 1,34 osebe na osebni avtomobil, za prebivalce ostalih občin ljubljanske regije 1,36 osebe in za prebivalce preostale Slovenije 1,48 osebe na avtomobil. Zato je pozval k ukrepom za spodbujanje sopotništva, tudi z vzpostavitvijo posebnih pasov za avtomobile z več potniki.

Župan Janković in vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik sta spomnila na izvedene ukrepe v zadnjih letih za spodbujanje trajnostne mobilnosti in napovedala nove. Med temi je tudi širitev rumenih pasov, kjer je mogoče, in njihovo uporabo tudi za sopotništvo.

Oba pa sta omenila, da brez sodelovanja z državo pri krepitvi železniškega potniškega prometa in brez sprememb navad ljudi ne bo šlo. Če se v Ljubljano vsak dan pripelje okoli 140.000 ljudi, jih avtobusi in vlaki v konicah lahko prepeljejo le nekaj manj kot 20.000.