Razgaljena mreža vplivnežev: Ali so ustavne spremembe ključ za razbitje sistema nedotakljivih?

2 hours ago 26

Razprave o globoki državi in nedotakljivosti prvorazrednih v Sloveniji že desetletja krožijo, sedaj pa jih je Dominika Švarc Pipan v posnetkih dokončno razgalila. Odprto je namreč govorila o vplivu posameznikov v slovenski politiki in gospodarstvu in kako so imuni na vse, tudi na roko pravice. Vzporedno s tem je nekdanji notranji minister in sedanji predsednik odbora za pravosodje SDS dr. Vinko Gorenak predstavil pogled na to, kako bi SDS posegla v sistem pravosodja, za katerega pravi, da že dolgo ne deluje tako, kot ga predvideva zakonodaja. Zato so potrebne ustavne spremembe.

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je o nedotakljivosti Jankovića povedala: “Zoran Jankovič je imun na vse. Sodni postopki ga ne morejo doseči. Vse, kar skušajo storiti proti njemu, propade. Ima dovolj vpliva, da lahko morda prisili predsednika vlade, da ponovno razmisli o nekaterih odločitvah.” In: “Če Robert Golob ostane na oblasti, potem imamo v bistvu popolnoma neposreden dostop. Ker lahko dvignem telefon in se o tem pogovorim s predsednikom vlade.” V posnetkih omeni tudi Milana Kučana, za katerega pravi, da je zelo močan v levičarski politiki v Sloveniji, in ga poleg Jankovića označi kot “king-makerja”.

Preberite tudi: [Video] Afera vseh afer: Švarc Pipanova v prisluhih o nedotakljivem Jankoviću in Golobu, ki še vedno vodi Gen-I

Švarc Pipanova posnetkov ni zanikala je pa v odzivu dejala, da je šlo za lažno nastavljen sestanek, ki je bil sneman na skrivaj. Na posnetkih jo je videti med poslovnima sestankoma v restavraciji, v katerih pojasnjuje, koga pozna in kdo je v Sloveniji vpliven, oziroma kdo vpliva na koga, je poročal MMC. Med drugim omenja tudi partnerko Tino Gaber Golob ter Damirja Črnčeca.

Kako bi se tega problema nedotakljivosti in sistema oziroma mreže, ki so jo zgradili v vseh teh letih lotili v naslednji vladi je Vinko Gorenak jasen. Po njegovih besedah osnovni problem ni v zakonih, temveč v njihovem dejanskem izvajanju. “Slovenija ima zakonodajo, ki omogoča neko normalno delovanje pravosodja, tako kot pravosodje deluje v Evropi. Ta zakonodaja to omogoča,” pravi. Težava pa je, da sistem v praksi ne deluje. “Največji problem, ki ga ob tem imamo, je ta, da sistem, ki je predpisan z zakonodajo, ne deluje. Ne deluje pa zato, ker imajo posamezniki vpliv na delovanje pravosodja tak, da lahko dosežejo, kar hočejo.”

Kontinuiteta sistema po letu 1990

Gorenak vidi korenine težav globoko v zgodovini slovenskega pravosodja. Po njegovem mnenju se po osamosvojitvi sistem ni bistveno spremenil. “Po letu 1990 se slovensko pravosodje ni spremenilo nič. Ostalo je točno takšno, kot je bilo leta 1990,” pravi. Pri tem opozarja na kontinuiteto vplivov, ki naj bi se zgolj preoblikovali.

“Do leta 1945 in vse do leta 1990 je bila to partija in njeni funkcionarji, ki so vplivali na sistem. Po letu 90 se slovensko pravosodje ni spremenilo nič. Slovensko pravosodje je ostalo točno takšno kot je bilo 1990.” Pravi, da je nekoč pravosodje preganjalo tako imenovane notranje sovražnike (pomeni opozicijo, ki je praktično ni bil). Po osamosvojitvi pa naj bi se vzpostavila nova neformalna delitev političnega prostora. “Neformalno so razglasili levi politični pol za tistega pravega, desni pol pa je bil opozicija in jo je treba preganjati”.

Kot simbol takšnega razmišljanja navaja tudi vpliv nekaterih pravnih teorij iz prejšnjega sistema. Spomnil je, da so na Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani še v začetku 2000-ih uporabljali učbenike kazenskega prava pravnika Ljuba Bavcona. Gorenak poudarja njegovo znano tezo: da je kazensko pravo “sredstvo in orodje, s katerim mora razpolagati komunistična partija, da bi zatrla opozicijo”. Poučevanje takšnih pogledov še leta 2005 je označil za “groza in neumnost”.

Omejena moč pravosodnega ministra

Posebnost slovenskega sistema je po njegovih besedah tudi položaj pravosodnega ministra. V nasprotju z drugimi resorji ima minister zelo omejen vpliv na samo delovanje sodstva. “Če si finančni minister, razpolagaš z denarjem. Če si okoljski minister, imaš vpliv na okolje. Če pa si pravosodni minister, je situacija bistveno drugačna,” pravi Gorenak. “Pravosodje je samostojna veja oblasti in minister nima nobenega vpliva na delovanje pravosodja. Lahko vpliva samo tako, da spreminja zakonodajo.” Zato bi po njegovem mnenju vsaka resnejša reforma zahtevala predvsem ustavne spremembe.

Predlagane ustavne spremembe

Gorenak navaja več ključnih sprememb, ki jih po njegovih besedah zagovarja SDS. “To kar mi predvidevamo zahteva ustavne spremembe. To ni zakon, ki je sprejet z 46 glasovi, zahteva ustavne spremembe.”

Prva sprememba se nanaša na imenovanje ustavnih sodnikov. Po trenutni ureditvi jih državni zbor imenuje z navadno večino. Po njegovem bi bilo treba prag dvigniti. “Ustavne sodnike želimo imenovati z ustavno večino 60 glasov in ne več 46. To bi zagotavljalo večjo nevtralnost ustavnih sodnikov, ki sedaj po serijskem vrstnem redu postajajo levi, ker jih leve vlade imenujejo.”

Druga sprememba bi zadevala trajni sodniški mandat. Predlagajo pa daljše poskusno obdobje pred imenovanjem. “Trajni sodniški mandat je evropska kategorija in pri njem ostajamo. Vendar želimo, tako kot nekatere druge evropske države, uvesti daljše preizkusno obdobje pred imenovanjem v trajni mandat.” Podobno je pri položajih na fakultetah vse od asistenta do rednega profesorja, pravi Gorenak. “Redni profesor postane v poznejših letih, prej ne moreš. Sodnik pa lahko postane sodnik že pri tridesetih letih. Zato želimo uvesti daljše poskusno obdobje, pred imenovanjem v trajni sodniški mandat.”

Tretja sprememba se nanaša na Sodni svet Republike Slovenije, ki danes odloča o imenovanju, napredovanju in nagrajevanju sodnikov. Po Gorenakovem mnenju bi bilo treba okrepiti vlogo predsednikov sodišč. “Danes o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju sodnikov odloča sodni svet. Predsednik sodišča pa je praktično figura brez vpliva.” Pravi, da bi morali predsedniki sodišč dobiti več pristojnosti za upravljanje sodišč. “Treba je okrepiti vlogo predsednikov sodišč, da bodo menedžirali – planirali, vodili, organizirali in kontrolirali. Danes so predsedniki sodišč invalidi, ker teh mehanizmov nimajo.”

Očitek o neizvajanju obstoječih mehanizmov
Gorenak ob tem poudarja, da Slovenija že ima številne protikorupcijske in preiskovalne mehanizme, vendar se ne uporabljajo dosledno. Kot primer navaja predsednika vlade Roberta Goloba in finančne afere, o katerih je bilo govorjeno v javnosti. “Vsi vemo, da je imel Robert Golob tajni račun v Romuniji, pa je rekel, da so mu ukradli identiteto. Vsi vemo za milijone, ki so potovali med balkanskimi državami iz Gen-I, vsi vemo za sto tisoč evrov Vesni Vuković iz Gen-I od Goloba” A se takšne zadeve ne preiskujejo zaradi vpliva na policijske strukture. Opozarja na vlogo direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, ki ga je vlada imenovala na čelo NPU. “Robert Golob je zahteval, da na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada pride Darko Muženič. On je njegov osebni prijatelj in je dosegel vse, za kar ga je rabil – to pomeni, da NPU ne bo Goloba preganjala, dokler bo Muženič tam.”

Ideja “ustavne večine razuma”

Gorenak ob tem poudarja, da govor o ustavni večini ne pomeni, da bi SDS želela sama imeti 60 poslancev. Po njegovih besedah gre za širši politični projekt. “Ustavna večina razuma ne pomeni, da želi Janez Janša imeti 60 poslancev,” pravi. “Pomeni, da bo, če bo sestavil vlado, na mizo vrgel ustavne spremembe – ne samo sodniške, tudi davčno sidro – in da bomo iskali 60 glasov ne glede na to, ali je kdo v opoziciji ali koaliciji.”

Prisluhi so pravzaprav pokazali priznanje, da obstajajo posamezniki z velikim političnim in ekonomskim vplivom ter da ta vpliv sega tudi na področje pravosodja. Prav to pa je po mnenju Vinka Gorenaka razlog, zakaj bi bile nujne ustavne in sistemske spremembe. Po njegovih besedah je pravosodni sistem formalno urejen, vendar je v praksi pod vplivom posameznikov in neformalnih omrežij.

A. G.

The post Razgaljena mreža vplivnežev: Ali so ustavne spremembe ključ za razbitje sistema nedotakljivih? first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article