Razbijamo tabuje: Pickleball: šport z zahoda

Urban je že od nekdaj iskal prostočasno dejavnost, ki bi bila hkrati športna, zabavna in dovolj dostopna, da bi jo lahko delil s komerkoli – tudi z ljudmi, ki niso vsak dan v fitnesu. Našel je šport, ki v Sloveniji šele v zadnjem letu pridobiva na prepoznavnosti: pickleball. »Prvič sem zanj slišal čisto po naključju,« pove. »Bil sem pri prijatelju v tujini, ki me je zvlekel na igrišče. Rekel mi je: ‘Tole ti bo všeč.’ In je imel prav.«

Zveni kot čuden hibrid, ampak deluje. Pickleball je preprosta, a zelo zasvajajoča mešanica tenisa, namiznega tenisa in badmintona. Igra se na manjšem igrišču z nižjo mrežo, s posebnim loparjem in lahko plastično žogico z luknjami. Pravila so jasna, igra je hitra, a ne prehitra, udarci pa niso tako naporni za telo kot pri tenisu. »Mene je čisto potegnilo vanj. Ugotoviš, da se zabavaš, da se premikaš, da se smejiš – in da si po uri igre popolnoma odklopljen.«

Ta mlad šport so leta 1965 v mestu Bainbridge Island v ameriški zvezni državi Washington izumili trije prijatelji – Joel Pritchard, Bill Bell in Barney McCallum. Sprva je bil zasnovan kot zabava za njihove otroke, danes pa je eden najhitreje rastočih športov na svetu, še posebej je priljubljen v ZDA. Do leta 2024 je ta šport samo v ZDA igralo že skoraj 20 milijonov ljudi, kar predstavlja 311-odstotno rast v le nekaj letih. 

Igra se na igrišču v velikosti tekmovališča za badminton, z nekoliko nižjo mrežo, loparjem iz lesa ali kompozitnih materialov in plastično žogico z luknjami. Pravila igre so preprosta, a omogočajo veliko strateškega razmišljanja in hitrih reakcij. Vsaka točka se začne s servisom, pri čemer igralec na desni strani igrišča servira diagonalno čez mrežo. Žogica se mora od igrišča odbiti tako po serviranju kot tudi po prvem udarcu servisa – šele nato lahko igralci udarjajo žogice tako v zraku kot po odboju. Igralci pogosto stojijo za črto, saj jim to omogoča hitrejše odzivanje in boljšo kontrolo nad žogico.

Točke se pridobivajo na različne načine – ko nasprotna ekipa naredi napako pri serviranju, ko žogica dvakrat odskoči na njihovi strani igrišča ali če žogica pristane izven igrišča. Prva ekipa, ki doseže 11 točk in ima vsaj dve točki prednosti, zmaga. Če je rezultat 10:10, se igra nadaljuje, dokler ena ekipa ne doseže dveh točk prednosti. Urban poudarja, da to ni šport, v katerem moraš biti najboljši. Ravno obratno: »Ko prideš na pickleball, nihče ne gleda, kako dobro znaš igrati. Glavno je, da igraš. Da prideš. Da se priključiš.« Prav zato mu je pickleball postal tako ljub. Lahko ga igraš z nekom, ki je prvič na igrišču, ali z nekom, ki je že povsem vpet v taktiko. Oba se bosta zabavala.

Šport je zanj postal sinonim za druženje, saj je bistvo pickleballa v tem, da ustvarja občutek skupnosti. Igra ni le fizična dejavnost, temveč način druženja: »Najlepše je, da igraš deset minut, potem pa pridejo novi igralci. Menjaš pare, igraš s kom drugim, pogovarjaš se, vmes malo počiješ in spet si pripravljen za novo igro.« Zaradi te dinamične menjave nasprotnikov in soigralcev na vsakih 10 do 15 minut je igra še bolj odprta in sproščena. »To je šport, pri katerem se vsak počuti sprejetega.« Urban pravi, da je to popoln šport za tiste, ki pogrešajo gibanje, a se ne najdejo v klasičnih vadbah ali individualnih športih: »Ni ti treba trpeti v tišini ali sam vaditi tehnike. Tukaj te igra sama potegne. In ljudje so vedno pripravljeni pomagati.«

Kar se tiče opreme, pickleball ne zahteva veliko. »Lopar dobiš že za 30 evrov, žogice pa skoraj zastonj. In ne potrebuješ trenerja, posebnih superg ali drage dvorane. Prvi dan si že v igri.« Urban je igrišče najprej poskusil improvizirati kar na domačem parkirišču. »Risali smo črte, postavili zložljivo mrežo in to je bilo to. Ampak nekaj je manjkalo – skupnost.« Zato je bil še posebej navdušen, ko je slišal, da se v Ljubljani pod Halo Tivoli končno odpirajo prva uradna pickleball igrišča. »To je bilo zame kot zmaga. Končno kraj, kjer bomo lahko igrali z drugimi, kjer bo ta šport zaživel tudi pri nas.« V klubu Pickleball Zmaji vidi pomemben začetek in verjame, da bo to sprožilo pravo malo športno revolucijo. »To ni le novo igrišče. To je začetek skupnosti.«

Odkar igra pickleball, Urban opaža, da se je njegovo življenje spremenilo. »Veliko več se gibam, bolj sem sproščen, spoznal sem ogromno novih ljudi. In kar me najbolj preseneča – ne pogrešam drugih aktivnosti. Pickleball mi da vse.« Zanj ni pomembno, ali igra z upokojenci, študenti ali otroki. »Pickleball ne pozna starostnih ali telesnih meja. Na igrišču smo vsi enaki. Vsi v istem ritmu.«

Ko govori o prihodnosti, Urban upa, da se bo šport razširil po vsej Sloveniji. »Najprej Ljubljana, potem Maribor, Kranj, Celje, Koper … povsod. Ta šport je tako zabaven, da bo zagotovo postal del naše kulture.« Vidi ga kot idealno rešitev za mestno rekreacijo – dostopen, neagresiven, družaben. »Ni ti treba imeti šestih prijateljev za igro. Pridi sam in boš že našel ekipo.«

Urban pickleballa ne igra zaradi rezultatov, ampak zaradi občutka. »Ko enkrat stopiš na igrišče, se ti spremeni pogled na to, kaj pomeni biti aktiven. Pickleballa ti ni treba igrati, da bi zmagal. Igraš ga, ker ti je fajn.«

Petra Znoj