Raiffeisen Leasing od Občine Cerklje na Gorenjskem terja 1,3 milijona evrov

Na kranjskem okrožnem sodišču je danes stekla obravnava 1,3 milijona evrov vredne tožbe družbe Raiffeisen Leasing proti Občini Cerklje na Gorenjskem. Družba od občine zaradi investicije v komunalno opremljanje poslovne cone pri brniškem letališču zahteva povračilo DDV.

Družba Raiffeisen Leasing se je pred desetimi leti v bližini brniškega letališča na tako imenovanem območju L8 lotila razvoja in opremljanja gradbenih zemljišč za industrijo in logistiko. Kot lastnica zemljišč se je v dogovoru z občino odločila, da bo sama poskrbela za komunalno opremo območja, kjer danes delujejo podjetja Cargo-Partner, Iskra Mehanizmi, SchäferRolls, Bosch Rexroth in nekatera druga.

Družba je investicijo že pred nekaj leti zaključila, od Občine Cerklje na Gorenjskem pa s tožbo terja povračilo DDV. Kot je povedal pooblaščenec tožeče stranke Aljoša Krdžić, je bilo glede na odlok o komunalnem opremljanju, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka, lokalno običajno, da občina pri izračunu komunalnega prispevka ne upošteva stroška DDV.

Kot je dejal Krdžić, ki je navajal tudi stališče državnega odvetništva, se kot davčna osnova upošteva višina komunalnega prispevka, ki ga investitorju ni treba plačati, občina pa mora plačati znesek obračunanega DDV, ne pa tudi zneska, ki predstavlja davčno osnovo. Dodal je, da občina pri odmeri komunalnega prispevka stroška DDV ni prelagala na nobenega dotedanjega ali kasnejšega investitorja, zato so pričakovali, da bo za kritje DDV poskrbela sama.

Na občini na drugi strani trdijo, da je bil Raiffeisen Leasing sam dolžan plačati omenjeni davek in ga je sam tudi plačal. Pooblaščenec občine je zagotovil, da občina ni nikoli za nobenega investitorja plačala nobenega DDV, saj je k sklepanju vseh pogodb o komunalnem opremljanju pristopala izključno iz razloga, ker ni imela proračunskih sredstev za lastno gradnjo predmetne komunalne opreme. Pri tem pri nobenem investitorju ni prišlo do dileme, da je plačilo DDV njegov strošek.

Glede na sklicevanje na dopis Finančne uprave RS oziroma državnega odvetništva pa je izpostavil, da ta nikjer ne pravi, da bi morale občine investitorjem po pogodbah o opremljanju vračati DDV, ki so ga ti plačali državi kot svojo pogodbeno obveznost. To obveznost je investitor sprejel s podpisom pogodbe, iz katere je jasno in nedvoumno izhajalo, da občina s konkretno pogodbo ne bo imela nobenih finančnih obveznosti, je izpostavil pooblaščenec.

Cerkljanski župan Franc Čebulj je ob tem zavrnil tudi trditve tožeče strani, da naj bi občina investitorja z različnimi manevri silila v podpis pogodbe, ki jo je sama pripravila. Kot je izpostavil, takšnih očitkov ne more poslušati, saj je bila občinska uprava več čas kooperativna in je šla investitorju maksimalno na roke, da je zadevo lahko izpeljal. Zato je tožbo proti občini in trditve o izsiljevanju označil za izjemno nekorektne.

Pooblaščenec je dodal, da je družba povsem prostovoljno pristopila k sklenitvi pogodbe. “Povsem lahko bi se odločila, kot to velja za veliko večino investitorjev, da počaka, da bodo tudi njena zemljišča skladno s ustreznimi prostorskimi programi prišla na vrsto za komunalno opremljanje s strani občine. Vendar se je izključno na lastno željo, celo na lastno iniciativo in iz lastne poslovne računice odločila, da bo sklenila pogodbo, kot jo je sklenila in jo je dolžna izpolniti,” je dejal.

Sodnica Maruša Stroligo Petelin bo na prihodnjem naroku, ki je predviden 30. maja, zaslišala zakonita zastopnika obeh strank v postopku, torej cerkljanskega župana in direktorico tožeče družbe Sladjeno Križaj.