Putinova nova strategija je velik preizkus za Evropo: „To je poziv k prebujanju“

Ruski napadi z mornariškimi brezpilotnimi letali v delti Donave in nedavni vdor dronov v poljski zračni prostor so sprožili zaskrbljenost v Natu in Evropski uniji. Po ocenah analitikov ne gre za naključne incidente, temveč za del načrtovane strategije Moskve, ki preizkuša solidarnost zahodnega zavezništva in nakazuje novo poglavje v pomorskem vojskovanju, poroča Kyiv Post.

Avgustovski napad na ukrajinsko obveščevalno plovilo Simferopol, zgolj nekaj sto metrov od romunske meje, je bil po oceni predsednika fundacije Saratoga Glena Howarda „skrbno načrtovan“ in predstavlja resno stopnjevanje. Rusija je posnetke operacije javno objavila, kar pomeni, da želi izkazati nove sposobnosti.

Nekdanji svetovalec romunskega predsednika za nacionalno varnost George Scutaru meni, da je šlo za sporočilo Zahodu o Moskvinem napredku na področju pomorskih brezpilotnih sistemov.

Po mnenju dr. Stevena Willsa iz Centra za pomorsko strategijo gre za „klic k prebujanju za Nato“. Donava ima ključen pomen, saj je vitalna prometna žila za ukrajinski izvoz žita in gospodarsko pomembna tudi za Romunijo.

Ruska pripravljenost uporabiti brezpilotne letalnike na tako občutljivem območju sproža bojazen, da bi lahko sledile operacije pod lažno zastavo, usmerjene proti Natovim sredstvom, pri čemer bi krivdo prevalili na Ukrajino.

Patrioti za Evropo vložili predlog nezaupnice Evropski komisiji

Lekcije za Ukrajino in nov korak v vojskovanju

Ukrajinski strokovnjaki priznavajo, da so dogodki na Donavi razkrili več pomanjkljivosti. Po analizi upokojenega kapitana Andriija Ryzhenka je napad pokazal pomanjkanje usklajenosti med obrambnimi službami, slabo varovan dostop do Donave in nezadostno pripravljenost posadk za spopad s sabotažami. Dron, ki je bil nekaj časa pod nadzorom, je ob pospešku nepričakovano zadel plovilo.

Ryzhenko opozarja, da so odslej skoraj vsa plovila daljša od 50 metrov v Črnem morju potencialne tarče. Kot rešitev predlaga strategijo „komarske flote“ – manjša in okretnejša plovila, ki bi bila sposobna hitreje reagirati in se izogniti napadom. Medtem Rusija razvija lastne manjše ladje in FPV-dronov, namenjene lovu na ukrajinske pomorske drone.

Upokojeni admiral Igor Kabanenko, nekdanji namestnik ukrajinskega obrambnega ministra, spominja, da je bila Ukrajina sicer pionir uporabe pomorskih brezpilotnih plovil, toda Rusija je vztrajno razvijala svoj program. To potrjujejo nedavne vojaške vaje v Baltskem morju, kjer je Moskva testirala nove jurišne dronovske sisteme. To pomeni, da grožnja presega Črno morje in lahko ogrozi tudi Baltsko regijo.

Provokacija v poljskem zračnem prostoru

Še večji šok je povzročil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, zaradi česar so bila začasno zaprta večja letališča. Aaron Korewa iz Atlantskega sveta je dejal, da Moskva s takšnimi dejanji pošilja jasno opozorilo, da podpora Ukrajini prinaša varnostna tveganja. To je primer t. i. „taktike salame“ – postopnega stopnjevanja, pri katerem se niz manjših ukrepov kopiči v večjo strateško grožnjo.

Poljska je odgovorila s sklicevanjem na 4. člen Nata, saj je ocenila, da je ogrožena njena ozemeljska celovitost. Zavezništvo je odgovorilo s konkretnimi ukrepi – v poljskem zračnem prostoru so bili napoteni lovci F-35 iz Poljske in Nizozemske ter nemški protiraketni sistem Patriot. Analitiki poudarjajo, da gre za prvi primer neposrednega Natovega vojaškega odziva proti ruskim objektom na območju članice.

Von der Leyen v govoru o stanju v EU podporo iskala tudi na levi

Strateške posledice in opozorila strokovnjakov

Nekdanji ameriški veleposlanik na Poljskem Daniel Fried meni, da Rusija želi razširiti „sivo cono“ negotovosti vse do zahodnih meja Evrope. Po njegovih besedah je potreben pristop „mir skozi moč“, saj mehkejši odzivi krepijo ruske spodbude za nadaljnje provokacije.

Ian Brzezinski, nekdanji namestnik ameriškega obrambnega ministra, je vdor označil kot namerno provokacijo in pozval k strožjim sankcijam ter okrepljeni vojaški prisotnosti v državah prve linije.

Podobno stališče deli tudi Oksana Nechyporenko iz Atlantskega sveta, ki pravi, da Ukrajinci napade na Poljsko vidijo kot „preizkus evropske pripravljenosti“. Po njenih besedah imajo v Ukrajini pregovor: „Medtem ko je reakcija mehkejša, močnejši je naslednji udarec.“

Smrtonosni atentat na borca za demokracijo in svobodo govora Charlieja Kirka

Gospodarski pritisk in vojaška krepitev Poljske

Obrambni strokovnjaki opozarjajo, da bi morale ZDA in evropske države stopnjevati gospodarski pritisk na Moskvo. Daniel Tannebaum iz Atlantskega sveta predlaga uvedbo sekundarnih sankcij, ki bi prisilile Kitajsko in Indijo, da izbirata med sodelovanjem z Rusijo ali dostopom do donosnejših trgov na Zahodu.

Dogodki hkrati poudarjajo naraščajočo vojaško vlogo Poljske. Država je v zadnjih letih izvedla obsežno posodobitev vojske in do leta 2025 namerava za obrambo nameniti 4,8 odstotka BDP, kar je največ med članicami Nata. S tem Poljska utrjuje svoj položaj osrednjega varnostnega stebra v regiji.

Kot ocenjuje docent na Univerzi v Varšavi Piotr Arak, je to del načrtne strategije Varšave, da postane ključni garant evropske varnosti. Povečane investicije omogočajo nakup sodobne vojaške opreme, večjo usposobljenost enot ter pripravljenost na spoprijemanje z novimi oblikami groženj, med katere zdaj sodijo tudi pomorski in zračni brezpilotni sistemi.

Putinova strategija po mnenju analitikov predstavlja kombinacijo vojaških in psiholoških pritiskov, s katerimi želi omajati enotnost Nata in zmanjšati pripravljenost Evrope za dolgoročno podporo Ukrajini. Napadi na ključne prometne poti in vdor v zračni prostor članice Nata jasno kažejo, da Moskva preizkuša prag tolerance zavezništva.

„To je poziv k prebujanju,“ opozarja dr. Wills. Vprašanje je, ali bodo evropske države in ZDA uspele odgovoriti z enotno in trajno strategijo, ki bo Moskvi dala jasno vedeti, da nadaljnje provokacije ne bodo ostale brez posledic.

Miha D. Kovač

Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia