Prvič, drugič, tretjič…

JBTZ, Patria, Trenta… Prvič, drugič, tretjič in ne vem še kolikokrat so Janeza Janšo (že) še preganjali ali obravnavali na sodiščih. Tudi obsodili na zaporne kazni, mu uničevali življenje, nakar so ga po letih kalvarije vsaj v omenjenih primerih na koncu oprostili ali krivične razsodbe razveljavili. Dobro, zadnja odmevna oprostila razsodba na celjskem sodišču je bila na prvi stopnji oprostilna, kar pa še ne pomeni, da je zaključena. Čeravno upam, da bo tožilstvo vendarle spoznalo, da nima v rokah nič za nadaljevanje sodnega postopka in ravnalo v skladu s tem, ne pa v skladu s trmo, češ, ne bomo se predali.

Malce vem, kako je to, ko te v roke dobijo sodni mlini, še toliko huje je, če veš, da nisi storil nič nezakonitega, pa te vseeno preganjajo. Niti malo pa ne vem, kako je to, če ne mine dan, ko naše pravosodje proti tebi ne vodi kakšne preiskave oziroma sodnega postopka. Le mislim si, da mora biti to zelo hudo. Zate in družino. Sploh, ker pri nas sodni postopki trajajo tako dolgo, tudi desetletje in več. So tisti, ki delajo v naši sodni veji oblasti, sploh kdaj pomislili, kaj vse to potegne za sabo?

Za razliko od nekaterih mene ne motijo protesti pred sodišči, kajti kdo pa so gospodje in gospe v sodniških togah, da proti njim ne bi smeli protestirati. Kakopak, dostojanstveno, nenasilno in brez izgredov. Kakšnega protesta sem se že tudi udeležil. To ni pritisk, to je predvsem znak, da znamo sešteti ena plus ena. Da smo aktivni državljani. Ko ne bomo, takrat bodo z nami še bolj delali tako, kot se jim zahoče.

Tudi mediji smo zato tu, da na kaj opozorimo. Tudi kaj pohvalimo. Ker vemo, kdo so tisti, ki nam tako ali drugače urejajo življenje, pogosto kaj kritičnega napišemo predvsem o naših politikih, ki so prvi odgovorni za (blago)stanje v družbi. Sam sem brez izjeme kaj pohvalnega in tudi kaj kritičnega napisal že o vseh naših politikih. Tako levih kot desnih. Zagotovo, to iskreno priznam, več kritičnega o tistih, ki se imajo za naslednike ene in edine partije, kot o tistih, ki so iz pomladnega tabora. Malce zato, ker so nasledniki KPS dlje časa na oblasti, malce zato, ker nisem bil nikoli del njih.

Zato tudi večkrat zapišem, da si želim, da po naslednjih volitvah dobi pomladna stran možnost sestaviti vlado. Sem sodijo desnosredinske stranke in stranke, ki se umeščajo na sredino: SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Glas upokojencev, Primčeva stranka in še katera. A da do tega pride, je treba (prvič) zakopati bojne sekire, (drugič) združiti tiste, ki samostojni ne morejo prestopiti štiri odstotnega parlamentarnega praga in (tretjič) volivcem jasno povedati, da bo vlado sestavil tisti, ki bo znotraj pomladnih strank na volitvah najuspešnejši. Brez izključevanja.

Tako, zdaj pa nizek start na zmago!

The post Prvič, drugič, tretjič… appeared first on Slovenec.