PRVI VTIS Fiat Grande Panda: Težko se boste uprli njeni očarljivosti (#video)

Nova generacija Pande, zdaj za razred večja in prvič tudi električna, je eden od zgolj dveh avtomobilov v zadnjem času, ki zares pritegneta s svojo pojavo in mnogimi detajli. Nič hudega, če so marsikje uporabili plastiko in druge dokaj poceni materiale, rezultat je izredno očarljivo vozilo, ki bi ga človek imel, četudi morda že ima kaj podobnega ali pa sploh ne potrebuje nečesa iz tega razreda.

Prva Panda iz l. 1980 je bila dolga 3,38 m. Kasneje je skozi drugi dve generaciji, obe že v tem stoletju, seveda zrasla, a zdaj je še dodatno, preskočila razred (v tega, kjer je nekdaj nastopal Punto), a naj bi ostala preprosta, dostopna in hkrati prostorna, prilagodljiva in zanesljiva. Mere so po novem 3,999 x 1,745 x 1,585 m, medosna razdalja znaša 2,540 m, prtljažnik sprejme 350 l (še 11 l pa je na voljo pod dnom). Lahko potrdim, da je prostora v kabini dovolj tudi za štiri odrasle, le sprednje sedeže je treba toliko dvigniti, da je prostor za stopala potnikov zadaj. Avto je oglat, skoraj kockast, toda naredili so ga prijetno, privlačno pravokotnega, dodali pa še precej ovalnih poudarkov.

Podobno kot pri še enem letos so tudi tu dali veliko pozornost na podrobnosti. Napisi Panda in Fiat, črte, znakci, mala Panda v armaturni plošči, preobleka predala iz Bambusa, uporaba barv, sploh izstopajoče rumene, sprednje in zadnje luči z nostalgijo po 80-ih. Res je treba precej domišljije, a hkrati ne tako zelo veliko vsega ostalega, da avto popestrijo in postane nekaj povsem drugega od običajne, sicer morda dobro izdelane in sestavljene »sivine.«

Pogona sta dva, hibridni in električni, opreme pa pri prvem tri in pri drugem dve. Hibridni pogon je znan, četudi ima tu nekoliko drugačno oznako kot v kakšnem drugem koncernskem modelu. Sestavljen je iz znanega 1,2-litrskega prisilno polnjenega trivaljnika, zdaj z verigo namesto jermena (v olju), in tu s 74 kW (100 KM), pomaga pa mu 29-kilovatni elektromotor, ki ga napaja baterija s slabo polovico kilovatne ure neto kapacitete. Skupna »sistemska« moč je tako 81 kW oz. 110 KM, za razliko od večjih modelov, kjer zaradi močnejše različice bencinskega motorja znaša 107 kW oz. 145 KM. Toda tem se lahko pozna, da se mora dvojica motorjev kar naprezati za ustrezno hitro premikanje več kot tone pol mase, medtem ko je Grande Panda po mestnih ulicah in tudi obvoznici s tremi novinarji v notranjosti neovirano švigala in dajala občutke odzivnega in poskočnega vozilca. Računam, da tudi varčnega.

Električno zasnovo smo tudi že srečali v drugih modelih (denimo Citroenu e-C3 ali e-C3 Aircross in Oplu Fronteri), vendar je žal še nismo imeli priložnosti v praksi. Motor tam razvije 83 kW (113 KM), baterija vrste LFP pa ima 44 kWh zaloga, kar uradno zagotavlja do 320 km dosega (toliko vsaj pokaže zaslon v avtu), v praksi pričakujem kakih 250 km, mogoče kaj več v primernih temperaturah in z ne preveč avtoceste. Osnovni polnilec za izmenični tok je enofazni, zmore največ 7,4 kW (doma boste morda dobili polovično moč, zelo verjetno pa zgolj 2,3 kW), in taka Grande Panda ima zelo zanimiv in potencialno uporaben dodatek, ki ga drugje še nismo videli. Namreč 4,5 m dolg izvlečni kabel pod sprednjim pokrovom. Za 250 evrov je mogoče nadgraditi na trifazno polnjenje (11 kW), kar je, roko na srce, več kot smiselno, saj tako avto napolnite v doglednem času, a potem tistega kabla ni, ker bi moral biti debelejši in se najbrž tudi ne bi tako lepo navil. Polnjenje z enosmernim tokom v vsakem primeru zmore največ 100 kW in do 80 odstotkov naj bi se baterija napolnila v 26 min. Priključki so, standardno za Stellantisove modele, zadaj levo.