.png)
7 hours ago
16
ARTICLE AD
Prof. Igor, soustanovitelj podjetja Planet Zdravja, se v svoji tokratni kolumni dotika ene najobčutljivejših tem sodobnega sveta – konflikta na območju Gaze in Izraela. Zanj ne gre le za politično vprašanje, temveč za globoko človeško lekcijo o odnosih, resnici in sočutju. V besedilu opozarja, da vsaka vojna, vsako nesoglasje in vsak konflikt zahtevata dve strani – ter da resnica nikoli ni izključno last ene.
Za vsako nestrinjanje, nesoglasje in pozneje konflikt sta vedno potrebna dva. Kot rad rečem: jaz se s seboj nikoli ne kregam.
To je osnova vsakega konflikta – spoznanje, da resnica nikoli ne pripada samo eni strani. A svet, v katerem živimo, to preprosto resnico vztrajno pozablja.
Če pogledamo območje Gaze in Izraela, vidimo, da gre za prostor, kjer so konflikti stalnica zadnjih osemdeset let – v resnici pa že več tisočletij. Od leta 1945 se je tam zvrstilo več kot deset vojn in nešteto “premirij”, ki so trajala le toliko, da so se vojskujoče strani pripravile na nov krog nasilja.
Politika tu ne razume preproste fizike človeškega odnosa: sila vedno rodi še večjo silo.
Nobena vojna na tem območju ni prinesla miru, ampak le nove rane in še globlje sovraštvo.
Presenetljivo je, kako so slovenski politiki ta konflikt izkoristili kot notranjepolitično temo. Namesto da bi razumeli kompleksnost situacije, so jo zreducirali na črno-belo sliko: eden je agresor, drugi je žrtev.
To je nevarno poenostavljanje, ki kaže na pomanjkanje zgodovinskega spomina in geopolitičnega razumevanja.
Če pogledamo dejstva, se je vojna začela z brutalnim napadom Hamasa – z masakrom civilistov in zajetjem talcev. O tem v slovenskih medijih skoraj nismo slišali obsodb. Na drugi strani pa se dan za dnem posluša o izraelskih napadih in civilnih žrtvah, pri čemer skoraj nihče ne omeni, da Hamas uporablja civiliste kot živi ščit in vojaške baze umešča med šole in bolnišnice.
To ni opravičilo za nasilje, je pa dejstvo, ki ga zahteva intelektualna poštenost.
Ko ideologija prevzame oblast
Popolnoma ideološko zaslepljena sta v tem primeru delovali predsednica države in zunanja ministrica.
Videti je bilo, kot da uporabljata svoje položaje za izražanje osebnega mnenja – kot da bi njuno prepričanje postalo uradno stališče države.
To je podobno kot pri otrocih, ki so se pravkar naučili, da je 2 + 2 = 4, včasih celo 5, in to svojo “resnico” z vso vnemo oznanjajo tistim, ki so že v višjih razredih.
Takšno stališče je vnaprej obsojeno na zavračanje, ker ni zrelo, ampak impulzivno.
Še bolj presenetljiv pa je bil prizor v oddaji Marcel, ko je voditelj, očitno v zadregi, ker se je izkazalo, da so njihova moralna stališča prazna, nenadoma začel obsojati Donalda Trumpa – ker je dosegel premirje.
Kaj takega že dolgo nisem slišal iz ust nekoga, ki velja za mnenjskega voditelja.
To presega ironijo – to je intelektualni zdrs.
Vse to samo potrjuje, da je vladajoči struji in njenim medijskim podpornikom v resnici malo mar za ljudi in mir.
Skrbi jih predvsem, kako bo njihov svetovni nazor zvenel moralno pravilno.
Jaz pa sem preprosto vesel, da se je ta morija končala — iz kakršnega koli razloga.
Če to ni osnova človečnosti, potem se moramo vprašati, kaj je sploh še ostalo od nje.
Pravi mir ne bo prišel s tem, da bomo določili, kdo ima prav.
Prišel bo šele takrat, ko bodo obe strani doumeli, da resnica in sočutje nista orožje, ampak most.
In dokler bomo v Sloveniji lastno politično agendo postavljali nad razumevanje in človečnost, bomo tudi sami ostajali v vojni — ne z drugimi, temveč s sabo.
prof. Igor Ogorevc
Foto: Polona Avanzo
Morda vas zanima tudi
Objava Prof. Igor Ogorevc: Slepota resnice – Gaza, Izrael in mi je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)