Prodajali so nam svobodo, dobili pa smo politizacijo, cenzuro in pregon opozicijskih medijev

Svoboda izražanja je v Sloveniji z vlado Roberta Goloba nazadovala. To je bilo doslej jasno vsem v tej državi. Tistim, ki so svobodo izražanja kratili in to proslavljali kot “depolitizacijo”, kot tudi njihovim žrtvam. Sedaj je to jasno tudi mednarodnemu občinstvu. 

Slovenija je glede na Indeks svobode izražanja padla na nezavidljivo 81. mesto izmed 179 držav. Še več: “Poročilo uvaja opazovalni seznam držav, ki kažejo zgodnje znake izboljševanja ali nazadovanja demokracije in jih je treba v bližnji prihodnosti posebej spremljati. Med sedmimi državami, ki izkazujejo znake poslabšanja, so Slovaška, Slovenija in Ciper.”

Porazni rezultati na področju svobode izražanja so bili pričakovani. Na Nova24TV že vse od začetka tega mandata opozarjamo na nevarne poteze vlade Roberta Goloba, ki si je kot enega od ključnih ciljev mandata izbrala “depolitizacijo” javnega medija in javne uprave nasploh. Začelo se je s čistkami na RTV, ko je ustavno sodišče omogočilo izvajanje ključnih določil novele zakona o RTV. Novela je izbrisala obstoječe organe upravljanja, jim nezakonito prekinila mandate, novo vodstvo pa je profesionalno degradiralo ali pokazalo vrata vsem, ki niso bili na liniji nove oblasti oz. na liniji aktivistične skupine provladnih novinarjev. Pred kratkim smo spremljali novo epizodo neposrednih političnih pritiskov na ustvarjalce oddaje Tarča, ki se jim je očitno, vsaj tako je bilo videti od zunaj, zaradi njihovega dela zagrozilo z izgubo službe. Ta primer je še posebej pomenljiv, saj so bili ravno ustvarjalci Tarče v času prejšnje vlade ključni pri pregonu nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki ga je tožilstvo v aferi “ventilator” povsem oprostilo krivde. Lahko bi rekli, da je revolucija na RTV začela žreti svoje otroke.

Po drugi strani so bili novinarji, ki niso na liniji aktivistične skupine samo imenovanih “nikogaršnjih hlapcev”, deležni napadov iz vladi naklonjene civilne sfere. Spomnimo le na brutalen verbalni napad, ki ga je proti dr. Jožetu Možini lansirala pesnica in levičarska aktivistka Svetlana Makarovič s svojim sramotilnim tekstom. Več – TUKAJ.

Nekoč kulturnica, danes politična agitatorka Svetlana Makarovič (Foto: Polona Avanzo)

Pregon opozicijskih medijev

Po drugi strani se je v začetku mandata začel pogrom zoper opozicijske medije, predvsem medij, ki ga ravnokar berete. Ustanovljena je bila posebna preiskovalna komisija, katere osnovni namen je bil obračunati s “SDS”, torej vršiti politični pritisk na kritične opozicijske medije. To je konec koncev priznala tudi nekdanja predsednica preiskovalne komisije, poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Vlada je po drugi strani drastično povišala financiranje njej zvestih medijev, ki je še najbolj koristilo t. i. “medijskim tajkunom”, ti pa jim sedaj za izkrivljanje medijskega prostora vračajo uslugo z uslužnim poročanjem. Komu je služilo razvezanje davkoplačevalske malhe, lahko preberete TUKAJ, kako pa jim ti mediji sedaj vračajo uslugo, pa TUKAJ.

Podobne zgodbe oz. poskuse vplivanja na uredniške politike smo sicer spremljali tudi v preteklosti, še pred nastopom trenutne vlade. Naj spomnimo le na poziv nekdanjega predsednika vlade, danes evropskega poslanca Marjana Šarca, naj državna podjetja ne oglašujejo na Nova24TV.

Tomšič: Nedvomno je prišlo do nazadovanja

Za komentar smo prosili predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča, ki pojasnjuje, da je prišlo do nazadovanja tako na področju svobode izražanja kot tudi na področju odprtosti medijev oz. medijskega pluralizma. “Vemo, kako so bili sankcionirani tisti, ki govorijo negativno bodisi o vladajočih politikih bodisi o aktivistih, t. i. nevladnikih, ki so povezani z vladajočo koalicijo. Imamo primer Romana Vodeba, ki je bil kaznovan zato, ker je ‘grdo govoril’ o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, potem imamo tukaj primer Vinka Vasleta, ki je bil kaznovan, ker se je ‘neprimerno’ izrazil o Niki Kovač.”

Tomšič spomni tudi na dogajanje na nacionalni radioteleviziji, kjer je t. i. “depolitizacija” privedla do popolnega političnega monopola, ki je sedaj posegel tudi v oddajo Tarča. “Skratka, na tem področju je nedvomno prišlo do nazadovanja,” zaključi.

Skopljeni nevladniki

Zastavlja pa se tudi vprašanje, zakaj moramo v Sloveniji počakati šele na raziskave tujih nevladnih organizacij (v primeru Indeksa svobode izražanja, ki ga pripravlja V-Dem Inštitut na Univerzi v Göteborgu na Švedskem)? Zakaj negativnih trendov ne zaznajo slovenske nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic ali medijev?

dr. Matevž Tomšič (Foto: Veronika Savnik)

Kako obrniti negativen trend?

Tomšič pojasni, da bi bilo potrebno, v kolikor želimo negativni trend ugašanja svobode izražanja v Sloveniji obrniti, ukiniti dele zakonodaje, ki omogočajo pregon po uradni dolžnosti zaradi razžalitve politikov ali ostalih “pomembnežev”. “V kolikor nekdo, ki je užaljen, misli, da je prizadeta njegova čast in dobro ime, naj to sam uveljavlja preko civilnih tožb,” razmišlja. Po njegovem mnenju pa bi bilo potrebno doseči dejansko pluralen medijski prostor, v katerem se ne bi protežiralo samo tistih medijev, ki so blizu levi politični opciji. Potrebno bi bilo ustvariti prostor, kjer imajo vsi mediji, ne glede na svetovni nazor, enake možnosti za delovanje. Praksam, ki po eni strani skušajo nagrajevati nekatere medije z javnimi sredstvi, po drugi strani pa se medije, ki so na “črni listi”, skuša sankcionirati ali pa na njih izvajati pritisk, bi se morali odpovedati, spomni.

Ž. K.