Prizadevanje za človekove pravice tudi danes izjemnega pomena

Evropska konvencija o človekovih pravicah je z Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) odigrala pomembno vlogo. Prizadevanje za varovanje človekovih pravic ter človeškega dostojanstva pa tudi v današnjem svetu ostaja izjemnega pomena, so ugotavljali na današnjem dogodku ob obeležitvi 75-letnice konvencije.

Ta je bila podpisana novembra 1950. Današnja obeležitev njenega nastanka, ki je na vrhovnem sodišču potekal v okviru sestanka medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, pa sovpada z 80. obletnico konca druge svetovne vojne in osvoboditve Ljubljane.

Kot je dejal predsednik ESČP Marko Bošnjak, je to še posebej primerno, saj gre za prvi obvezujoč mednarodnopravni instrument s področja varstva človekovih pravic in hkrati prvi instrument, s katerim so vzpostavili obvezujoč mednarodni nadzorni mehanizem nad varstvom človekovih pravic na nacionalni ravni ravno zato, da se grozote druge svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile.

A po besedah predsednika ustavnega sodišča Roka Čeferina lahko brez pretiravanja ugotovimo, da je demokratična družbena ureditev v današnjem svetu ogrožena. Živimo v času regresije človekovih pravic in tudi v posameznih članicah EU državne oblasti kršijo človekove pravice, predvsem deprivilegiranih družbenih skupin. Omejuje se neodvisnost sodstva in svoboda medijev, priče smo razgradnji demokratičnih institucij in pravne države, je med drugim nanizal.

Še posebej v teh okoliščinah je po njegovih besedah pomembno, da v Evropi vzdržujemo koherenten sistem varstva človekovih pravic, delovanje katerega med drugim zagotavlja tako ESČP kot tudi sodišča “tistih evropskih držav, ki še verjamejo v vrednote, na katerih je bila zgrajena konvencija”, je dejal Čeferin. Prepričan je, da med te države sodi tudi Slovenija.

Bošnjak je zavrnil tezo, da je Slovenija velika kršiteljica človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da njen pravosodni in siceršnji pravni sistem ne deluje in da ni sposoben zaznati kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter jih odpraviti.

Nasprotno, po njegovih besedah je Slovenija dejaven faktor v delovanju konvencijskega sistema, mehanizmi v veliki večini primerov delujejo. Slovenija je po njegovih besedah vzorna pri izvrševanju sodb ESČP.

Po podatkih, ki je iz navedla ministrica za pravosodje Andreja Katič, je bilo konec leta 2015 formalno neizvršenih 309 sodb ESČP, ob tem da so bili nekateri ukrepi že sprejeti. Trenutno pa je takšnih še pet, pri čemer so v povprečju vsako leto dve do štiri nove sodbe.

“Čeprav je tudi Slovenija že bila spoznana za odgovorno pred tem sodiščem in je plačala visoke odškodnine, je hkrati treba priznati, da so prav odločitve ESČP pogosto predstavljale pomemben vir napredka pri uresničevanju in krepitvi človekovih pravic,” je ugotavljala ministrica.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je izpostavil, da se vrhovno sodišče v svojih odločitvah redno sklicuje na sodno prakso ESČP. Pri vzpostavljanju, spoštovanju in ohranjanju človekovih pravic delijo skupne zaveze in imajo skupno odgovornost. Skupni cilj, h kateremu bi morali stremeti, pa je preprečevanje kršitev konvencije, da jih sploh ne bi bilo, kajti tudi če so te kasneje odpravljene, pogosto pustijo trajne posledice za prizadete posameznike.

Katič je poudarila, da Svet Evrope in evropska konvencija še vedno ponujata upanje za skoraj 700 milijonov ljudi, da bodo države pogodbenice varovale njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. A kot je danes opozorilo več govornikov, se svet hitro spreminja in, kot je poudaril Čeferin, mora tudi sodna praksa temu razvoju slediti, če naj ostane učinkovito sredstvo za reševanje sporov v družbi.

Po besedah Bošnjaka je ESČP večkrat ponovilo, da je konvencija živ instrument in jo je treba razlagati v skladu z aktualnimi družbenimi okoliščinami. Med ključnimi izzivi Evrope današnjega časa, ki jih naslavlja tudi ESČP, je omenil vprašanje sodobnih tehnologij, še posebej nadzorovanja in posegov v zasebnost posameznika s pomočjo teh tehnologij, vprašanja migracij, varstva okolja in podnebnih sprememb.

Tudi novoizvoljena sodnica ESČP Vasilka Sancin predvideva, da bo imelo ESČP v prihodnosti kar nekaj izzivov, ko bo moralo ugotavljati, ali je pri uporabi določenih umetno inteligenčnih sistemov prišlo do kršitev konvencijskih pravic. Zato tudi vsem, ki odločajo v nacionalnem sodnem sistemu, priporoča, da na vseh stopnja odločanja ustrezno upoštevajo, da je treba tudi pravo človekovih pravic razlagati v luči pravnega razvoja na vseh ostalih relevantnih področjih.