ARTICLE AD BOX
Eno je pripraviti avto za potovanje – tako overland potovanje, kjer se v avtu spi, kuha … pač živi. Že s tem je veliko dela, ampak načeloma si lahko predstavljamo, kaj potrebujemo. Kaj pa priprava avtomobila na zimsko potovanje in zimsko kampiranje? To je pa že malo težje. Predvsem zato, ker si je težje predstavljati, kaj pomeni, mraz in kako to vpliva na celotno potovanje.
Midva sva se že ob nakupu avtomobila odločila, da bo prvo potovanje na Švedsko, na njen skrajni sever, v arktični krog. Tam sva imela že nekaj časa ogledanih nekaj narodnih parkov, želela sva doživeti zimsko idilo, nizko sonce (ali pa celo polarno noč), severni sij itd. No, in ko je bil avto končno pripravljen na overland potovanje (torej, je bila notri postelja in predali, novo vzmetenje in tenda itd, vse je opisano v ločeni objavi), sva začela s pripravami avtomobila na zimo. To je pa pomenilo veliko nekih dodatnih stvari, veliko branja in premišljevanja, v kakšnih pogojih bova spala in potovala in kaj za to potrebujeva.
Priprava avtomobila za zimsko kampiranje in zimsko potovanje
Luči
Hecno, ampak midva sva začela z lučmi. Pomislila sva, da na skrajnem severu Švedske ne bo kaj dosti svetlobe. Če smo čisto natančni, bova doživela tudi par dni polarne noči. Torej gotovo potrebujeva dobre luči za vožnjo v takih razmerah. Da bova videla vsakega losa in severnega jelena, ki bo ob cesti. Luči sva uredila pri Mamut 4×4, luči so ARB Solis 21, led luči, pritrjene pa so na ojačano podkonstrukcijo prednjega odbijača. Želela sva nek tak sistem pritrjevanja, da bova lahko luči enostavno snela, ko jih ne bova potrebovala. Čeprav je sistem na katerega so pritrjene praktično neviden in trenutno nemoteč, tako da se poigravava z idejo, da jih bova imela na avtu kar za stalno. Za čez luči sva kupila še zaščitno plastiko črne barve, ki varuje površino luči, ko le-te niso v uporabi.
In te luči so se izkazale za odlično investicijo. Razlika med dolgimi lučmi in temi dodatnimi je kot noč in dan. Dobesedno. Ko sva prižgala te dodatne luči, se je skoraj naredil dan! Izkazalo se je tudi, da ima večina domačinov na severu Švedske podobne dodatne luči, tako da s tem sploh nisva izstopala.
Razsvetljava v notranjosti avtomobila
Notranjost avtomobila sva opremila z manjšimi lučkami na AA baterije. Eno je trak LED luči za dejansko funkcionalnost, potem pa sva od domačih dobila še manjše božične lučke za okrasitev in ambient. LED trak zdrži ob dnevni uporabi v mrazu in ob dolgih zimskih večerih cca 1 teden in je glavna funkcionalna luč v avtu (kupila sva ga na Amazonu). V zadnje predale sta prišli dve točkovni lučki (to je okrogla lučka, na katero pritisneš in se prižge, deluje pa na baterije in se dobi npr. v Merkurju) za lažje brskanje po predalih. Sva pa s seboj vzela tudi svoje čelne svetilke, ki se polnijo na USB v avtu.
Poskrbela sva za to, da se večina stvari lahko napolni na USB (baterije za fotoaparat, računalnik) in predvsem da se večina teh stvari lahko napolni hkrati, kar pomeni dovolj veliko število USB vhodov.
Zimske pnevmatike in verige
Z avtom so prišle celoletne all terrain pnevmatike velikosti 265/60/18. A vedela sva, da bova za zimo na skrajnem severu Evrope potrebovala nekaj malo boljšega. Rok je študiral, bral primerjave, ocene, spraševal razne strokovnjake in na koncu izbral res dobre Nokian Hakkapeliitta R5 SUV nordic pnevmatike v velikosti 265/70/17. So nekoliko večje na nekoliko manjših platiščih, zato sva potrebovala nova platišča ter homologacijo. Platišča sva kupila pri Mamut 4×4, prav tako so potem tudi homologacijo uredili oni. Ok, idealno bi bilo za na sever imeti pnevmatike z žebljički, ampak te se sme voziti le v določenih državah, pri nas pa so prepovedane. Tako ni bilo smiselno iti v nakup tega. Sva rajši dodala še verige za v res hude razmere.
Spet sva razmišljala, kakšne “ketne” bi nama najbolj služile in Rok je našel in dobil ene super dobre pri Veriga Lesce. Model Profi Frost. Rok je imel kar nekaj skrbi, če se bodo verige nemoteno prilegale na tako velike pnevmatike, ne da bi se zataknile ob blatnike ali karkoli drugega (zgornje prednje roke). Ker so nama pnevmatike montirali pri Mamut 4×4, so tudi oni poskrbeli za malo odmaknjeno plastiko blatnikov in izbiro t.i. zero offset platišč, da gotovo ne bo težav. Ko sva se z Veriga Lesce pogovarjala, če potrebujeva en ali dva para verig, so nama rekli, da morava preveriti, kaj piše v navodilih za avto. In se je Rok lotil branja (kdo to sicer sploh bere?). In veste, kaj je pisalo? Da ta avto potrebuje samo en par verig na zadnjih gumah! Tam pa sploh ni problema s prostorom in so bile vse skrbi in ukrivljanje plastike blatnika po nepotrebnem. Lekcija torej: preberite navodila za avto!
Sva pa potem na potovanju ugotovila, da je en par verig na zadnjem paru koles nujen in lahko spravi avtomobil iz večino situacij. Vendar za varno vožnjo priporočava vožnjo z verigami na vseh štirih kolesih. Namreč ob vožnji po zaledeneli cesti je avto ob nameščenih samo zadnjih verigah s sprednjem delom malo poplesaval. Tako da bova sedaj po potovanju šla iskat še en par verig k Veriga Lesce.
Ogrevanje
Če je nekaj, kar mene res znervira, je pa to mraz. Sploh spanje v mrazu. Ko se sredi noči zbudim, ker me trese, mi noge zmrzujejo … No, to meni pokvari vse veselje do kampiranja. In ker sva šla na potovanje z avtom pozimi, je bila odločitev za ogrevanje v avtu edina logična. Izbrala sva dizelski grelec – takega s termostatom, da lahko točno nastaviva, na koliko želiva, da nama segreje avto. Dizelski grelec Webasto so nama vgradili v Ljubljani, servis Prebil. Notranja enota grelca je pod sovoznikovim sedežem, cev pa je speljana nad posteljo, da greje zrak v avtu. Ker je bila sprva ta “kurjava” precej glasna, so nama naknadno dali še izolativno peno za ta dimnik, ki malo uduši samo pihanje. Prav tako so črpalko, ki dizel črpa iz avtomobilskega rezervoarja, pritrdili preko dodatne gumice, da se zvoki črpanja ne prenašajo po avtomobilu.
Načeloma je bila cev za ogrevanje torej speljana nad posteljo, kot neke vrste dimnik. Pričakovala sva res res nizke temperature (tudi -20C in nižje) in nisva želela, da nama stvari pod posteljo ponoči zmrznejo (recimo voda, hrana) in da se baterije (fotoaparat, računalnik, jump starter) ohranja na ne prenizkih temperaturah. Zato so nama pri servisu Prebil uredili še “split” sistem. Glavno cev so spodaj razdelili na dve. Ena tanjša cev, premer 30 mm je ostala pod posteljo in tam greje spodnje “nadstropje”. Tam je sicer manj dovoda toplega zraka, ampak dovolj, da spodaj ni minusa. Glavna cev pa gre še vedno nad posteljo in greje zrak v avtomobilu, kjer spiva. Sistem se je izkazal za odličnega.