Primorska šola na prepihu v obsežnejši izdaji

Jeseni letos je minilo osemdeset let, odkar je spet svobodno zaživelo slovensko šolstvo na Primorskem, ob tej pomembni obletnici pa je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo Marije Kacin Primorska šola na prepihu. Pravzaprav je avtorica, dolgoletna profesorica italijanščine na klasičnem liceju v Trstu, knjigo prvič objavila pred petnajstimi leti, novo izdajo pa je obogatila s številnimi vsebinami. »Lahko rečemo, da gre za povsem novo delo,« je na predstavitvi knjige, ki je prejšnji teden potekala v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, dejal nekdanji ravnatelj in nato vodja urada za slovenske šole Tomaž Simčič.

Predstavitve se je poleg avtorice udeležil tudi Damjan Bogataj, založnik zgodovinskega dela o primorski šoli, ki je izšlo v založbi Bogataj iz Idrije. Ko jim za časa avstrijskega cesarstva v Idriji niso želeli zagotoviti slovenske šole, so jo prebivalci sami zgradili in jo podarili cesarju, je povedal založnik. »Za slovensko šolo se je bilo treba vedno boriti. To v Idriji vemo in to dobro ve tudi profesorica Kacin,« je dejal.

Od leta 1918 do danes

»Knjiga je posvečena spominu vseh, ki jim dolgujemo obnovitev in uzakonitev naše šole,« je zapisala avtorica zgodovinskega dela. To zaobjema širok časovni razpon. Začne se od leta 1918 in predstavi slovensko šolo vse do današnjih dni, poudarek pa je na pomenljivih dogodkih in osebnostih, ki so privedli do njenega priznavanja.

Prvi del zajema celotno Primorsko, drugi del pa tržaško, goriško in videmsko pokrajino. Vse etape slovenske šole od začetkov do danes so postavljene v širši zgodovinski okvir in zadevajo med drugim nepriznavanje narodnih manjšin v Kraljevini Italiji, Gentilejevo šolsko reformo, fašistično diktaturo, Sedejevo farno šolo, napol legalen in povsem ilegalen pouk slovenščine, nato prvi razcep slovenskega šolstva po kapitulaciji Italije ter uzakonitev in normativno nadgradnjo slovenskega šolstva v naslednjih letih. Razpravi je avtorica dodala sto strani dokumentov in fotografij, pomembnih za zgodovino primorskega šolstva v dvajsetem stoletju. Geslo knjige pa se navezuje na trditev, ki jo je ubesedil avtoričin oče, profesor Anton Kacin, po katerem »šole so gotovo najbolj bistven organ narodnega življenja in razvoja«.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.