Prikradejo se ponoči, za sabo pustijo le škodo

Otroci se pogosto bojijo nočnih pošasti. Tistih, ki naj bi se skrivale pod posteljo. Odrasli vedo, da teh pošasti v resnici ni. Vinogradniki pa nočne sovražnike dejansko imajo: v pomladnih nočeh se prikradejo na trte in uničijo mlade popke. To so gosenice sovk, ličinke nočnih metuljev iz družine Noctuidae, bolje poznanih pod imenom »nottua«. V zadnjih letih jih je v Brdih videti več, čeprav njihova prisotnost močno niha glede na vremenske razmere, lego in temperature. Letos so trte začele poganjati zgodaj, a se je razvoj mladik zaradi pomanjkanja dežja nekoliko upočasnil. Popki so bili posledično dlje časa izpostavljeni in škodljivec je imel več noči za »glodanje«. Ko iz popka enkrat zraste mladika, gosenici več ne tekne. Iz same gosenice pa se potem tudi razvije metulj. Ključen problem nastane, če uniči gosenica glavne popke. Trta sicer lahko požene nadomestne, a ti praviloma niso rodni.

Gosenice se čez dan skrivajo v tleh, ponoči pa prilezejo na plano in se povzpnejo po trti do brstov, s katerimi se hranijo. Prav zato jih vinogradniki pogosto opazijo šele, ko je škoda že narejena. Še najbolj učinkovita metoda za zaščito je nočno sprehajanje med vinogradi in fizično odstranjevanje gosenic ali plastični ovratniki za trte. Škropljenje je namreč lahko učinkovito le, če se ga opravi v nočnih urah.

V Goriških brdih

»Moja letošnja izkušnja je, da jih je sicer nekoliko manj. Prejšnja leta sem jih na začetku brstenja v enem vinogradu v enem večeru pobral tudi do 20 ali 30, letos pa morda deset,« pravi briški vinogradnik Kristijan Sirk. Pojasnjuje, da je škodljivca preučuje že nekaj let: »Prvič sem jih opazil kakih sedem ali osem let nazaj. Takrat so se nekateri temu skoraj smejali. Zdaj pa postaja kar reden pojav.« Eno leto jih je več, drugo manj, pove Jure Simčič iz Brd. Po njegovih besedah so najbolj problematični vinogradi v zgodnji fazi rasti, ko je trta še najbolj ranljiva. Sirk opaža tudi zanimivo povezavo z vremenskimi razmerami: »Tam, kjer je pozimi redno slana, jih je manj. Višje lege, kjer slane ni, so bolj izpostavljene.«

V Števerjanu

Tako je na primer v Števerjanu, ki je zaradi višje lege nekoliko manj podvržen slani. Tu se letos marsikdo sooča s posledicami škodljivca. »Če bi se gosenica hranila s trtnimi poganjki, ki so ob tleh in jih je treba tako ali tako odstraniti, bi nam še prihranila delo. Žal pa se hrani ravno z najbolj rodnimi poganjki,« poudarja Ivan Vogrič iz Števerjana, ki zajedavca opaža predvsem v vinogradu sivega pinota. Opazil ga je sicer tudi v vinogradu nedaleč od gozda in ob nekaterih rastlinah divjih trt. »Morda je tudi to na kak način povezano,« domneva vinogradnik in pove, da mu je gosenico kazal že oče, ki ji je pravil »mjirca«, tako da je verjetno pri nas že dolgo prisotna. Spreminja pa se podnebje. »Če bi namesto naših milih zim imeli pozimi nižje temperature, bi bilo prav gotovo na splošno manj mrčesa,« pravi sogovornik. Fabijan Muzic iz Števerjana opaža, da razliko napravi prav letina oziroma vremenske okoliščine. Večja škoda nastane takrat, ko začnejo trte zgodaj poganjati, potem pa se ponovno shladi. »Rast poganjkov se takrat upočasni, gosenica pa ima dalj časa na voljo ravno tisto pravo mero zelenja, ki ji najbolj ugaja,« pravi Muzic, ki še opaža, da je največ sovke tam, kjer so bili do pred kratkim travniki, ne pa v dolgoletnih vinogradih. Škodljivec morda bolj prizadene določena podvržena območja, razkrije Niko Di Battista iz Števerjana. Letos je opazil precejšnjo škodo v vinogradu sorte chardonnay, kjer so začele trte zelo zgodaj poganjati. »V tem vinogradu je bila gosenica prisotna že v prejšnjih letih, letos pa se je škoda res bistveno povečala,« pravi vinogradnik in pristavi, da ostaja odprto vprašanje, kaj natančno vpliva na pojavljanje škodljivca na določenih območjih in določenih sortah.

Na Oslavju in v Krminu

Saša Radikon, podpredsednik Kmečke zveze in predsednik Združenja proizvajalcev rebule z Oslavja, potrjuje, da je zajedavec prisoten, a še v majhnem obsegu. »Kolegi iz Piemonta se s tem srečujejo že dlje časa, pa pravih rešitev nimajo,« pove. Dodaja, da kemično zatiranje ni posebej učinkovito: »Realno tega ne moreš enostavno uničiti s škropivom, sploh ker so aktivne ponoči.« Podobno ocenjuje predsednik Konzorcija Collio, Luca Raccaro, ki pravi, da razmere za zdaj ostajajo stabilne: »Pri nas v ravnini smo kar srečni. Stanje je podobno kot lani, nekaj škode sicer je«. Poleg nočne sovke narava ponuja še precej večje »pošasti«, pravi. Srne objedajo poganjke, divji prašiči pa prekopavajo zemljo in poškodujejo trte.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.